Letos je zima prišla zelo zgodaj. Ko pišem te vrstice, pada v gostih kosmih sneg. Spominja me, da čas neizmerno hitro teče in niza letne čase enega za drugim. Tudi to leto je bilo polno doživetij, druženja, dela in prireditev skozi vse leto. Literarna skupina je zopet na več prireditvah predstavljala naš zadnji letopis in svoja literarna dela, otroška skupina se je učila jezika, obiskovala jezikovne delavnice in pripravljala na gledališke nastope, odrasli člani pa so se marljivo udeleževali jezikovnih tečajev in priljubljenega debatnega krožka. Najlepši dogodek tega leta pa je bila vselitev v lastne prostore.
Predstavljamo najzanimivejše in pomembne prireditve, ki so še posebej zaznamovale naše delovanje od decembra 2004 do novembra 2005:
December 2004 - ta mesec je vedno zelo pomemben za naše društvo zaradi že tradicionalne Božično-Novoletno prireditve v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Tudi tokrat smo prireditev pripravili skupaj z Jezikovnim birojem Lindič in nanjo povabili številne častne goste iz politike, kulture in gospodarstva ter simpatizerje in prijatelje našega društva. Povabilu so se odzvali številni častni gostje. Med njimi so bili: nemški veleposlanik gospod Hans Jochen Peters, avstrijska kulturna svetovalka gospa Natascha Grilj, direktor štajerskega deželnega glavarstva gospod Gerhart Wielinger, mestna svetnica gospa Maxie Uray-Frick iz Gradca, deželna poslanka in županja Špilja gospa Heidrun Walther, direktor Goethe instituta v Ljubljani gospod Abed Naumann, direktor Zveze kulturnih društev Maribor gospod Franci Pivec, predsednik Društva Kočevarjev staroselcev gospod August Gril in njegova namestnica gospa Doris Debenjak ter številni drugi. Častne goste je v imenu društva pozdravila in poimensko predstavila direktorica Jezikovnega biroja Lindič in članica društva gospa Marija Lindič. Mag. Katarina Vedernjak je tudi tokrat uspešno pripravila otroke za nastop z igrico »Dedek pripoveduje« in poskrbela za kompleten program prireditve. Program so obogatili in popestrili otroci iz Plesne izbe in otroški pevski zbor Osnovne šole Franc Rozman Stane.
Božično darilo iz Maribora – so imenovali člani društva »Alpenlaendischer Kulturverband Suedmark« iz Gradca, nastop otroške gledališke skupine pod vodstvom mag. Katarine Vedernjak in članic literarne skupine pod vodstvom prof. Ane-Marije Pušnik, v dvorani njihovega društva sredi decembra. Otroci so predstavili igrico »Sveta noč«, članice literarne skupine pa so brale svoja dela v prozi in poeziji.
Prisotni so jih z velikim navdušenjem nagradili z aplavzom in pogostili z večerjo.
Januar 2005 – končno je »zagledal luč sveta« naš novi zbornik »Vezi med ljudmi 2004«! Tokrat je tisk malo zamujal zaradi števila in obsega prispevanih literarnih del. Z Ane-Marijo in člani literarne skupine smo dogovorili čas in program predstavitve zbornika. Otroci obiskujejo jezikovne delavnice, odrasli pa jezikovni tečaj in bogatijo svoj jezikovni zaklad v priljubljenem debatnem krožku.
Po internetu smo prejeli pošto. Ne moremo verjeti kaj nam sporočajo.
Preberemo večkrat in veselje je nepopisno. Sporočajo nam, da je koroška deželna
vlada, pod vodstvom deželnega glavarja Dr. Joerga Haiderja, sklenila, da nam
pomaga pri nakupu lastnih prostorov društva in nam namenila določeno vsoto
denarja kot temeljni kamen za nakup. Toda kje dobiti še preostali del sredstev?
In kje najti prostore, ki bi ustrezali naši dejavnosti? To skrb smo zaupali
našim prijateljem v Gradcu in obljubili so, da nam bodo pomagali.
Februar – Predsednik AKVS iz Gradca nam je poslal sporočilo, da mu je s pomočjo
društev iz Štajerske, Koroške in Južne Tirolske ter deželnih vlad, uspelo zbrati
sredstva za nakup prostorov za naše društvo.
Brez posebne pozitivne energije se spravim nad internet, saj ne morem verjeti, da bi se naše sanje lahko uresničile in brskam po ponudbah mariborskih nepremičninskih agencij. In glej! V centru mesta je na prodaj veliko staro meščansko stanovanje po ne pretirani ceni. To bi bilo primerno za naše društvo!
Marec 2005 – V poročni dvorani starega rotovža smo predstavili naš zbornik »Vezi med ljudmi 2004«. Tudi tokrat so svoja dela v prozi in poeziji brali v nemškem jeziku avtorji sami, v slovenskem jeziku pa jih je prebrala gospa Melita Plešnik. Tisti avtorji, ki pa nemškega jezika ne obvladajo dobro, pa so predstavitev svojega dela v nemškem jeziku zaupali gospodu Toniju Goetzu iz Muenchna. Predstavitev je s citrami popestrila članica društva gospa Ana Nikolič.
Z Dragotom, Marijo in še drugimi člani si ogledamo stanovanje, ki je naprodaj v Barvarski 5 in smo navdušeni. Potrebno je manjšega renoviranja (pleskanja), sicer pa povsem odgovarja našim potrebam za delovanja društva. Odločimo se, da ga bomo kupili in o tem obvestimo naše prijatelje v Gradcu.
April 2005 - Kot predsednica društva sem podpisala kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja. Imamo svoje prostore! Svoj dom! V žepu imam ključ, v rokah pa držim pogodbo kot, da je svetinja. V mislih se zahvaljujem vsem, ki so nam pri tem pomagali.
V ponedeljek pri debatnem krožku povem članom, da so naše sanje uresničene. Vsi so zelo veseli in polni načrtov za v naprej.
Na povabilo Društva Kočevarjev staroselcev sva se 24. aprila z Marijo
odpeljali v Občice pri Dolenjskih toplicah, kjer imajo Kočevarji svoj kulturni
dom. Bil je poseben dan za to nemškogovorečo skupino. Odprli so del prenovljenih
prostorov in v njih razstavo miniatur cerkva, ki so včasih stala v povojni
porušenih kočevarskih vaseh. Sredstva za obnovo je prispevala Koroška deželna
vlada pod vodstvom deželnega glavarja Dr. Joerga Haiderja, ki je na ta dan kot
častni gost Kočevarjev, obnovljene prostore in razstavo tudi slavnostno odprl.
Po pestrem kulturnem sporedu smo se ob kosilu z gospodom deželnem glavarjem
pogovorili še o naših problemih in načrtih za prihodnost. Gospod deželni glavar
nam je z zanj značilnim sproščenim, šarmantnim in nekonvencionalnim pristopom
zagotovil, da nam bo pomagal tudi v bodoče.
Maj 2005 - tudi to leto nas je gospod Max Wratschgo, predsednik Evropske hiše »Karl Brunner Europahaus« v Neumarktu, mestecu, ki leži na skrajnem severo-zahodu Štajerske, povabil na že 38. internacionalni tridnevni seminar manjšin. Udeležili smo se ga Marjan, Marija in jaz. Z večino udeležencev smo že poznali od prejšnjega leta ali pa z drugih podobnih srečanj. Preživeli smo tri čudovite dneve v prijetnem druženju. Pika na i je bil izlet z avtobusom v glavno mesto Koroške, Celovec in tam smo si poleg zgodovinskih in arhitekturnih znamenitosti, ogledali tudi deželni parlament (Landtag).
V tem času pa se je naš član Drago skupaj z gospo prof. Doris Debenjak v Rogaški Slatini udeležil seminarja za ustavno nepriznane manjšine v Sloveniji, ki ga je organiziral Institut za etnične in regionalne študije iz Maribora pod vodstvom dr. Silva Devetaka.
Vsakoletno, tokrat že 10. srečanje Štajercev je bilo tokrat na prelepem gradu Waldstein pri Uebelbachu na Štajerskem, ki je v lasti princa Vinzenca von Lichtenstein. Posebej zanimivo je to, da družina Lichtenstein na gradu tudi stanuje.
Srečanje so organizirali avstrijski Štajerci društva AKVS iz Gradca. Pridružili so se še Štajerci iz Banatskega visokogorja v Romuniji (tja so se iz Štajerske preselili v času cesarice Marije Terezije), Štajerci iz Apaškega polja in mi iz Maribora – Spodnje Štajerske.
Doma pa smo člani društva in prijatelji »zavihali rokave« in pričeli z urejanjem novih prostorov društva. Čistili smo, pleskali, pospravljali in pripravljali prostore za vselitev.
Junij 2005 – zaključili so se tečaji in delavnice za otroke, koncem junija so tudi odrasli končali svoj program tečajev in debatni krožek je šel na dopust. Nastopil je čas počitnic. Za otroke. Člani pa v starih (najetih prostorih) pospravljamo, pakiramo in selimo v nove prostore omare, stole, mize, knjige in vso ostalo kramo, ki se je nabrala v skoraj petih letih delovanja društva.
Julij 2005 - po sedmih mesecih, večkratnih dopolnitvah in čakanju, smo končno od ljubljanske upravne enote dobili registracijo »Zveze društev nemškogovoreče etnične skupnosti v Sloveniji«, nam je veselo novico sporočil predsednik zveze gospod August Gril, sicer tudi predsednik Društva Kočevarjev staroselcev. Končno! Sedaj se lahko predstavljamo in dogovarjamo za oba društva enotno.
Mislila sem, da lahko sedaj tudi jaz grem na počitnice, toda nepričakovano so se oglasili predstavniki »Walther- Hensel-Gesellschaft« društva iz Stuttgarta. Poln avtobus članov si bo en teden ogledoval lepote in znamenitosti Slovenije. Želijo si ogledati tudi Maribor in izvesti glasbeno-folklorno predstavo za naše društvo in širšo mariborsko javnost. Tako je bilo njihovo sporočilo. Kaj hočem. Rekla sem si: Torej, veselo na delo!
Rezervirala sem »Slomškovo dvorano«, naredila plakate, napisala in poslala vabila in upala, da niso vsi člani in povabljeni na dopustu in jih bo nekaj le prišlo, in si ogledalo predstavo.
Avgust 2005 – Pripeljali so se. Poln avtobus veselih ljudi v zrelih letih, ki negujejo narodno glasbo in folkloro, potujejo in se pri tem spoznavajo z drugimi deželami in narodi Evrope. Najprej smo jim razkazali Maribor in njegove znamenitosti in se nato napotili v »Slomškovo dvorano«.
Pripravili in izvedli so prekrasno predstavo, polno narodnih pesmi in glasbe, poseben poudarek pa so dali kočevarskim pesmim. Program so dopolnile še naše članice literarne skupine in prebrale nekaj svojih literarnih del v nemškem jeziku. Po predstavi smo jih povabili v naše nove prostore na manjšo zakusko in kozarček štajerskega vina.
Po prijetnem druženju smo se poslovili v kasnih nočnih urah in si obljubili, da se še vidimo.
September 2005 – je bil dokaj naporen in poln različnih terminov in obveznosti. Pripraviti je bilo treba program in urnik za jezikovne tečaje, otroške delavnice in debatni krožek. Sredi meseca sva se z Anito udeležile 5. simpozija nemških manjšin, ki živijo na področju bivše Habsburške monarhije. Tokrat je simpozij bil v mestu Hermannstadt - Sibiu, ki leži v osrčju Transilvanije v Romuniji. Na pot smo se odpravili iz Dunaja skupaj s predstavniki nemških manjšin iz Poljske, Češke, Slovaške, Slovenije, predstavniki pregnancev iz Sudetov, Šlezije in Moravske ter izseljenci iz Romunije. Po poti preko Madžarske, so pri Budinpešti vstopili še predstavniki nemške manjšine na Madžarskem. Ker je bila glavna tema simpozija »Manjšina in delo z mladimi«, smo bili potniki v avtobusu potniki vseh starosti. Z Anito sva ugibali, kaj le nas čaka v Romuniji? Po medijih se dobijo različne informacije o tej deželi. Bili sva prijetno presenečeni. Res živijo ljudje zelo skromno za naše razmere, vendar so prijazni in odprti. Bili smo tudi na sprejemu pri županu. Mesto ima 170. 000 prebivalcev. Od tega je 2 % Nemcev. Župan je mlad postaven Nemec, izvoljen s 94% večino glasov. Izbran je bil za najuspešnejšega župana v Romuniji v letu 2005. Od 23 mestnih svetnikov jih je 16 nemške narodnosti. Tudi okoliški župani so povečini Nemci. Mesto Sibiu – Hermannstadt bo leta 2007 skupaj z Luksemburgom Evropska kulturna prestolnica.
Po celem mestu se preureja, obnavlja, gradi in se pripravlja na ta dogodek. V industrijski coni se na mestu propadlih socialističnih tovarn gradijo novi moderni objekti tujih (predvsem nemških in avstrijskih) investitorjev, ki bodo dajali delo in zaslužek številnim prebivalcem te regije.
Obiskali smo tudi od UNESCA kot kulturno dediščino zaščiteno evangeličansko »Burgkirche«
v kraju Birthaelm. Bil je dan proščenja (žegnjanje, Kirchtag) in cerkev je bila
polna ljudi, predvsem Nemcev. Prišli so od vsepovsod. Predvsem izseljeni
romunski Nemci, ki sedaj živijo v Nemčiji ali Avstriji . Okoliški prebivalci
nemške narodnosti so prišli v svojih narodnih nošah, ki izvirajo še iz časov, ko
so kot pregnani protestanti bili nasilno naseljeni v teh krajih. Mašo je daroval
sam škof te regije. Udeležili pa so se je prav vsi pomembni politični veljaki
(župani, poslanci) iz pokrajine.
Prenočevali smo v Neppendorfu, predmestju mesta Sibiu. Tam so v muzeju ob cerkvi
shranjeni čez 300 let stari eksponati, ki pričajo o preganjanju, njihovem
trpljenju in nasilni naselitvi protestantov na tem ozemlju.
Oktober 2005 - Z Marijo sva dva dni preživeli v Celovcu na Evropskem kongresu narodnih skupnosti. Glavna tema je bila: Vloga narodnih skupnosti pri čezmejnih modelih sodelovanja. Doma pa naju je čakalo ogromno dela. Priprava na slovesno otvoritev naših društvenih prostorov. Cel mesec smo imeli mnogo dela in skrbi s pripravami na ta slovesni dan. Otroci so se pripravljali za nastop, odrasli smo pisali vabila, čistili in pospravljali ter pripravljali pogostitev za naše goste. Literarna skupina je pripravila in izvedla literarni večer v knjižnici v Radljah ob Dravi. Avtorji so svoja literarna dela brali v nemškem jeziku, v slovenskem pa jih je zelo tankočutno predstavila Anica Škurnik. Predstava je bila lepo sprejeta in skupaj z županom Radelj gospodom Alenom Bukovnik dobro obiskana.
30. 10. je bil ta slovesen dan. Prišli so mnogi častni gostje, prijatelji in simpatizanti. S svojim obiskom so nas še posebej razveselili in počastili: gospod Boris Sovič- župan Mestne občine Maribor, gospod Josef Lobnik – tretji president Koroške deželne vlade, gospod Dr. Harald Stranzl – namestnik avstrijskega veleposlanika v Ljubljani, gospod dipl. ing. Rudolf Reimann – predsednik VLOE, gospod prof. dr. Reinhold Reimann – predsednik AKVS, gospod. dipl. ing. August Gril – predsednik Kočevarjev staroselcev in gospod mag. Udo Puschnig – iz Koroške deželne vlade.
Slovesen program so pripravili otroci s predstavo »Nove članice EU« na humorističen način in poželi navdušen aplavz vseh navzočih.
Otvoritev smo zaključili s prijetnim kramljanjem ob kozarčku »Mariborčana«.
November 2005 – nadaljujejo se tečaji in jezikovne delavnice. Začenja se priprava za božično-novoletno proslavo, ki bo tudi letos v Kazinski dvorani SNG Maribor. Rezervirali smo že dvorano in izbrali program. Otroci se že učijo tekstov za predstavo. V polnem teku so tudi priprave za natis naše letošnje izdaje letopisa »Vezi med ljudmi«. Člani literarne skupine so že poslali svoja dela, ki se sedaj prevajajo in lektorirajo.
Z Doris sva bili 3. novembra v Gradcu na simpoziju »Manjšine v razširjeni Evropi«, kjer je imela Doris svoj referat na temo »Status nemške manjšine v Sloveniji«.
Spet je december. Čas, da za letos zaključim moj prispevek za naš
letopis. Nadaljeval se bo v naslednjem letopisu. Upam, da bo bodočnost delovanja
našega društva še naprej tako uspešna kot je bila doslej oz. da bo še boljša.
Predsednica društva:
Veronika Haring
Obnovljeno zadnjič 11. septembra 2008..