Meseci so kot valovi reke Drave, ki teče skozi Maribor, neslišno brzeli drug za drugim in se potapljali v minuli čas. Kar na hitro je zopet minilo leto. Dokončati moram moj del prispevka za letopis od decembra 2006 – novembra 2007. Tudi to leto je bilo živahno, polno družabnih srečanj, literarnih ustvarjanj, obiskov znanih politikov, društev in prijateljev iz tujine in zanimivih prireditev.
December 2006 – osrednji dogodek vsakoletnega adventnega časa v našem društvu je božično-novoletna prireditev, ki je tudi tokrat potekala v prelepi Kazinski dvorani SNG Maribor. Otroci, ki obiskujejo jezikovne delavnice kulturnega društva in otroci, ki obiskujejo tečaje nemškega jezika pri Jezikovnem biroju Lindič, so pod vodstvom profesoric Maje Miklavc in mag.Katarine Vedernjak, uspešno izvedli božično igrico »Rudolf, mali severni jelen« v nemščini in pri tem pokazali svoje znanje nemškega jezika. Predstava je bila pri publiki izredno dobro sprejeta.. Glasbeno sta predstavo popestrila mlada mariborska umetnika Petra Turk (sopran) in Sergej Rupreht (tenor) z deli Huga Wolfa in Franca Leharja, na klavirju ju je spremljala prof.Zvezdana Pleško. Prireditev so obiskali številni častni gostje iz domovine in tujine. Med drugimi so našo prireditev s svojo prisotnostjo počastili: veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Ljubljani gospod Dr. Hans-Joachim Goetz, iz veleposlaništva republike Avstrije v Ljubljani poslanica gospa mag.Erika Bernhard, predsednik Koroškega deželnega zbora gospod Josef Lobnig, predsednik AKVS Graz gospod univ.prof.dr.Reinhold Reimann, predsednica Zveze Nemcev - Spodnjih Štajercev Graz gospa Ingeborg Mallner, predsednik Zveze kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji in predsednik Društva Kočevarjev staroselcev gospod dipl.ing.August Gril in podpredsednica Društva Kočevarjev staroselcev gospa prof. Doris Debenjak. Po predstavi smo druženje ob kozarčku dobrega vina in prijetnem kramljanju nadaljevali v prostorih društva.
Člani društva pa smo si v predbožičnem času organizirali še izlet in se odpeljali za en dan v Salzburg in si ogledali Mozartovo hišo in znamenitosti Salzburga. Nakupili smo še mala darilca na »Christkindlmarktu« in si privoščili vroči punč na Mozartovam trgu.
Januar 2007 – člani društva so nadaljevali z učenjem nemščine, predvsem slovnice in pravopisnih zakonitosti in sodelovali v debatnem krožku, otroci so imeli jezikovne delavnice, odgovorni za izdajo našega vsakoletnega letopisa pa smo se zopet borili s časom, lektoriranjem, opremljanjem in oblikovanjem tokrat že petega dvojezičnega letopisa »Vezi med ljudmi«. Ko smo že nestrpno čakali na prve izvode, nas je kot hladen tuš iz tiskarne doletela novica, da tiskarna ni pravočasno prejela naročene količine papirja in da to pomeni zamik tiskanja na konec januarja.
Februar 2007 – končno smo iz tiskarne prejeli naš novi letopis. Vsi smo zelo ponosni naj. Še posebej avtorji iz literarne skupine, ki so sodelovali s svojimi deli v prozi in poeziji ter naši člani, ki so za objavo prispevali svoja likovna dela. Na vrsti je slavnostna predstavitev zbornika. Vsako leto smo v ta namen od župana mesta Maribor dobili na razpolago poročno dvorano starega Rotovža. Ker smo koncem preteklega leta dobili novega župana, to ni več samoumevno. Poslali smo prošnjo za dvorano in s pomočjo veleposlanika ZRN v Ljubljani, gospoda Hans-Joachima Goetza, nam je župan odobril njeno uporabo za predstavitev zbornika.
Marec 2007 – pred polno dvorano prisotnih smo predstavili naš novi dvojezični zbornik »Vezi med ljudmi – Zwischenmenschliche Bindungen » 2007. Avtorji so svoja dela v prozi in poezije brali v nemškem jeziku, v slovenščini pa je prozo predstavila Melita Plešnik, poezijo pa Toni Götz. Zbornik je bil pri vseh prisotnih dobro sprejet. Poslali smo ga tudi našim prijateljev v tujino.
Konec marca pa nas je s svojim obiskom počastil župan štajerske prestolnice Gradec s svojim spremstvom. S člani našega društva se je dalj časa zadržal v prijetnem pogovoru. Zanimalo ga je delovanje našega društva in odziv večinskega prebivalstva na nemško manjšino v Sloveniji ter status in podpora Slovenije manjšini. Za naše društvo je bil ta obisk velika čast in moralna podpora našemu delu.
April 2007 – Starejši člani nadaljujejo s tečaji in urami nemške konverzacije in kujejo načrte za izlet v Ehrenhausen /Ernovž, kjer si bomo ogledali muzej o Spodnji Štajerski in njenih prebivalcih ter njihovi kulturi pred drugo svetovno vojno.
Otroci pa se že pripravljajo za nastop na prireditvi ob zaključku šolskega leta, ki bo konec maja v Unionski dvorani v Mariboru. Tokrat pripravljajo igrico »Debela repa« in nekaj pesmic v nemškem jeziku. Za popestritev programa pa pričakujemo otroke iz Avstrijske Štajerske in sicer iz vasice Siebing, ki za našo prireditev pripravljajo igrico »Zlata goska«, prirejeno po znani pravljici bratov Grimm.
Maj 2007 – je bil zelo pester in poln različnih dogodkov. Najprej smo bili predstavniki vseh nemških društev v Sloveniji povabljeni v rezidenco avstrijskega veleposlanika v Ljubljani, kjer nas je sprejel in se z nami pogovarjal avstrijski predsednik vlade, gospod Alfred Gusenbauer. Pogovor je tekel predvsem o položaju nemške manjšine, njenih težavah in nerazumevanju vlade Slovenije za pravno ureditev njenega statusa. Koncem maja pa smo skupaj z Jezikovnim birojem Lindič v Unionski dvorani pripravili proslavo ob zaključku šolskega leta. Otroška gledališka skupina je pripravila in izvedla igrico »Debela repa« in sicer dvojezično, mlajši so zapeli nekaj pesmic, ki so se jih naučili pri učenju nemškega jezika. Za popestritev so poskrbeli otroci osnovne šole Siebing iz avstrijske Štajerske s prirejeno pravljico bratov Grimm »Zlata goska« pod vodstvom neutrudljivega mentorja, upokojenega učitelja gospoda Dietmarja Zittek. Prireditev si je ogledalo tudi več častnih gostov. Med njimi so bili: avstrijski veleposlanik v Ljubljani gospod Dr.Valentin Inzko, kulturna referentka iz nemškega veleposlaništva v Ljubljani gospa dr.Regine Grienberger, predsednik Koroškega deželnega zbora gospod Josef Lobnig, vodja Goethe-instituta v Ljubljani gospod Abed Naumann s soprogo, predsednik Internacionalnega društva »Most svobode / Freiheitsbrücke« gospod Ludvik Kolnik, predsednik društva AKVS iz Gradca gospod univ.prof.dr.Reinhold Reimann s skupino obiskovalcev iz avstrijske Koroške, ter skupina dobrih znancev in prijateljev iz vasice Klöch, ki leži v bližini avstrijske Radgone (okrožje Bad Radkersburg). Po predstavi smo druženje nadaljevali ob kozarčku domačega vina v prostorih društva.
Zadnje dni maja pa smo se zopet srečali na vsakoletnem že tradicionalnem »Srečanju Štajercev« s Štajerci iz Štajerske v Avstriji, Štajercev iz Banatskega visokogorja v Romuniji in Štajercev iz Spodnje Štajerske v Sloveniji. Tokratno srečanje je potekalo v obliki prijetnega izleta po Štajerskem visokogorju Avstrije in krajih Mixnitz in Breitenau ter preko Teichalm. Vmes smo se ustavili še v prijetni planinski gostilni »Der Strasseg-Wirt« kjer smo se po dobrem kosilu preiskusili še v igranju na nenavadne instrumente kot so žaga, metla, ribež in dve pokrovki.
Junij 2007 – je bil v znamenju zaključka šolskega leta. Otroci so zaključili z jezikovnimi delavnicami in s šolo ter se odpravili na zaslužene počitnice. Odrasli člani društva pa smo se odpravili na izlet v bližje mestece preko meje Ehrenhausen, kjer je gospod Oskar Schauritsch, rojeni Mariborčan, z veliko truda in entuziazma uredil etnografski muzej »Spodnja Štajerska«.V njem so razstavljeni eksponati, ki so jih s seboj prinesli po drugi svetovni izgnani prebivalci nemške narodnosti iz Spodnje Štajerske. Nekaj eksponatov pa so kasneje pridobili od sorodnikov in znancev, ki še živijo v Sloveniji. Tam smo odkrili, kako so se pred prvo svetovno vojno imenovala mesta in vasi v katerih je takrat živelo pretežno prebivalstvo nemške narodnosti skupaj s slovenskim. Videli smo, da je bil Maribor Marburg, Celje Cilli, Ptuj Petau itd. Spoznali smo literaturo, kulturo, običaje in družabno ter športno življenje naših prednikov. Bilo je zelo zanimivo in poučno.Videli smo, da je vrednota vse tisto, za kar so nam v Jugoslaviji 50 let po vojni dokazovali, da nima nobene vrednosti in dopovedovali, da se je tega, da smo po narodnosti Nemci, treba sramovati. Po ogledu muzeja smo se zapeljali na Štajersko vinsko cesto pod senčne brajde lepo urejenega vinotoča. Gospodinja nam je postregla z domačimi dobrotami in štajersko vinsko kapljico. Prelep sončen dan smo zaključili še s potovanjem na slovensko stran in si z razglednega stolpa ogledali prečudovite zelene štajerske griče na obeh straneh meje.
Julij 2007 – čas počitnic in dopustov. Člani vsak po svoje preživljajo vroče poletne dni. Tudi jaz.
Avgust 2007 – počitnice še trajajo, jaz pa moram opraviti še nekaj dolžnosti, ki pripadejo predsednici društva in so pač neizogibne. Že od maja je na pisalni mizi ležalo vabilo članov ÖKB Klöch, s katerim nas vabijo na praznovanje 120 letnice njihovega društva in odkritje obnovljenega spomenika padlim iz njihove občine v obeh vojnah. Spoznali smo se lansko leto v Režici pri Štajercih v Banatskem visokogorju v Romuniji. Ker so oni prišli na naše praznovanje zaključka šolskega leta, je seveda samoumevno, da moramo mi obisk vrniti. Toda v tem času so vsi naši člani na počitnicah. Tako sem nagovorila mojo mlajšo hčerko in gospoda Maierja iz Murecka, da smo se odpeljali v Klöch. Ker še nikoli nisem bila tam, sem bila seveda zelo radovedna kaj me čaka. Imela sem kaj videti. To je čudoviti trg (trška občina/Marktgemeinde), ki leži sredi prelepih vinskih gričev, z nadvse prijaznimi prebivalci (po zadnjem štetju 1.395, na internetu pa piše, da je ta kraj »biser južnoštajerske vinske pokrajine«). Proslava 120 letnice njihovega društva je bilo še večje presenečenje. Prišlo je preko 750 obiskovalcev, med njimi 47 praporščakov iz sosednjih občin, častna garda, pihalni orkester in mnogo pomembnih ljudi iz politike in kulture. Celotna proslava je bila zelo slovesna in ganljiva. Domačinke so bile večinoma oblečene v narodne noše (Dirndle), možje pa tradicionalno štajersko obleko in štajerski klobuk (Steirerhut). Proslavi je sledila pogostitev z domačimi jedmi in dobrim vinom, ki ga pridelujejo tukaj in po katerem so znani daleč naokoli. S seboj domov sem prinesla spomin na nadvse prijazne ljudi in čudovit dan sredi prekrasne pokrajine. Zadnji dan avgusta pa smo se predstavniki društva odzvali povabilu gospoda okrajnega glavarja dr.Aleksandra Majcana iz Radkersburga na »Dan Štajerske« ob 45.mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.
September 2007 – za nekatere je počitnic konec. Že na začetku meseca smo se trije predstavniki društva pripravili in udeležili 7.simpozija nemških manjšin iz bivših komunističnih držav, ki je bi tokrat v Pragi. Tema simpozija je bila »Literatura nemške manjšine po drugi svetovni vojni«. Predstavniki iz vsake države so pripravili referat in s seboj pri peljali po dva avtorja.Referati so bili zelo zanimivi, saj so pokazali stanje nemšega jezika in literature ter odnos vsake posamezne države do nemške manjšine in njenega jezika po drugi svetovni vojne in tudi sedaj. Za popestritev so poskrbeli avtorji s čitanjem svojih del v prozi in poeziji. V treh dneh so se zvrstili referati in avtorji iz Češke, Madžarske, Poljske, Romunije, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Najslabši položaj so imeli in še imajo glede tega prebivalci nemške narodnosti v državah bivše Jugoslavije.
Oktober 2007 - začelo se je novo šolsko leto. Otroci so začeli z jezikovnimi delavnicami, odrasli pa smo na prvem srečanju sklenili, da bomo poleg tečaja nemščine in debatnega krožka, vsak teden imeli še tečaj slikanja in risanja ter računalniški tečaj za seniorje, ki si želijo spoznati skrivnosti uporabe računalnika. Naredili smo urnik in vpisali zainteresirane.Ugotavljam, da jih je vsako leto več in da so nad druženjem v nemškem jeziku zelo zadovoljni in polni novih idej.
November 2007 - sredi meseca sem odpotovala v Režico v Banatskem visokogorju vRomuniji na proslavo 20 obletnice »Deutsche Vortragsreihe Reschitza«. To je kulturno društvo, ki se ukvarja z izobraževanjem odraslih prebivalcev nemške manjšine v okrožjuCaras-Severin s sedežem v Reschitzi. Spoznala sem ali pa znova obiskala več vasi v temokrožju, kjer živijo številni prebivalci nemške manjšine in z velikim entuzijazmom gojijo kulturo in jezik svojih prednikov, ki tja prišli večinoma s Štajerske v času začetka industrializacije in odpiranja številnih rudnikov železa in premoga na tem področju. Tako številne cerkvice, stavbe in imena na pokopališčih pričajo o prisotnosti in pridnosti naših rojakov v tem delu Evrope. Otroci obiskujejo jezikovne delavnice, gledališka skupina pa se že pripravlja za nastop na Božično-novoletni proslavi, ki bo tudi tokrat v začetku decembra v Kazinski dvorani SNG Maribor.Tokrat pripravljajo igrico »Muca copatarica« Odrasli člani redno obiskujejo vse tečaje. Sredi decembra pa bodo odpotovali na izlet v Bad Ischl in si ogledali Wolfgangsee ter znano gostišče »Pri belem konjičku«.
Tudi tokrat se prav lepo zahvaljujem vsem, ki so nam s finančnimi sredstvi omogočili natis in izdajo tega letopisa in ki nas tudi sicer podpirajo pri izvedbi projektov za ohranjanje, negovanje in širjenje nemškega jezika.
Veronika Haring
Predsednica društva
Obnovljeno zadnjič 11. septembra 2008..