Zadovoljno gledamo na dosežke našega truda
Kot vsak naš letopis se tudi ta pričenja z decembrom in konča naslednje leto z novembrom. Leto je bilo z dogajanji, delovanjem in razvojem našega društva izredno pestro, polno terminov, družabnih srečanj, dogodkov, literarnih ustvarjanj, kulturnega delovanja in mednarodnega sodelovanja. Termini so se nizali drug za drugim in nam določali tempo dela. Za nagrado pa danes zadovoljno gledamo na dosežke našega truda v letu, ki je za nami.
Začelo se je z:
decembrom 2007 – Osrednji dogodek delovanja našega društva pomeni vsakoletna dvojezična božično-novoletna prireditev, ki je tudi tokrat potekala v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Tudi tokrat smo prireditev pripravili in izvedli skupaj z Jezikovnim birojem Lindič. S svojim obiskom na naši proslavi so nas počastili predstavniki veleposlaništev Republike Avstrije in Zvezne republike Nemčije v Ljubljani ter številni naši prijatelji iz Gradca in našega Maribora. Še posebej pa smo bili veseli podžupana Mestne občine Maribor, gospoda Andreja Verliča. Prisotnim je zaželel prijetno in skupno prihodnost kljub različnim jezikom, narodnostim in rasam. Pod vodstvom profesoric Maje Miklavc in mag. Katarine Vedernjak pa so otroci, ki se učijo nemškega jezika v Jezikovnem biroju Lindič, in tisti, ki obiskujejo jezikovne delavnice v našem društvu, uspešno izvedli otroško igrico o Muci copatarici v nemškem in slovenskem jeziku. Prireditev so popestrili še otroci pevskega zbora Osnovne šole Rada Robiča iz Limbuša. Predstava je bila pri publiki dobro sprejeta. Večer smo z našimi gosti ob sladicah, kozarčku štajerskega vina in klepetu zaključili v prostorih društva.
S tem pa se je december šele začel. Nadaljevali smo z obiskom pri varuhinji človekovih pravic gospe dr. Zdenki Čebašek-Travnik v Ljubljani. Skupaj s predstavniki našega društva in Društva Kočevarjev staroselcev smo ji predstavili naša prizadevanja za priznanje statusa manjšine, opozorili smo na nezavidljiv položaj sedaj nepriznane avtohtone nemške manjšine v Sloveniji ter na negativne posledice našega sedanjega položaja tako v pravnem kot finančnem smislu. Podprla je naša prizadevanja in nam obljubila, da bo o tem obvestila vlado in njene organe, ki so za to pristojni. Varuhinja je ob tej priložnosti poudarila, da podpira in spoštuje pravice vseh narodnosti v Sloveniji, saj prinašajo svoj del kulture s slovenski prostor. Poudarila je, da bi se morala Slovenija bolj zavedati svojega kulturnega bogastva in pestre kulturne dediščine manjšin.
S člani društva smo bili izletu na Solnograškem (Salzkammergut), in sicer v idiličnem in svetovno znanem kraju Wolfgang am See, se popeljali po jezeru Wolfgangsee, si ogledali božično okrašen St.Gilgen, rojstni kraj Mozartove matere, in se s konjsko vprego (fijakerji) popeljali po »cesarskem« Bad Ischlu in občudovali prekrasne zgradbe in fasade tega starega mondenega mesteca.
Še pred božičem smo se na povabilo Koroške deželne vlade s člani Društva Kočevarjev staroselcev udeležili slavja ob padcu schengenske meje na avstrijski strani karavanškega tunela. Konec leta smo člani skupaj proslavili v naših društvenih prostorih.
Januar 2008 – Člani društva so nadaljevali s tečaji nemščine, konverzacijskim krožkom, z urami risanja in slikanja, računalniškim tečajem in s prijetnimi druženji. Otroci pa so svoje znanje nemščine pridobivali v jezikovnih delavnicah. V začetku meseca je bilo veliko dela z dokončanjem oz. zadnjimi lektorskimi popravki našega zbornika za leto 2007, ki je bil dokončno natisnjen konec meseca. Ponosni in veseli smo prebirali prve izvode. Še posebej literarna skupina. Dogodek meseca pa je bil obisk na Dunaju pri vodji poslanske skupine ÖVP gospodu Wolfgangu Schüsslu in pri poslancu avstrijskega parlamenta gospodu Norbertu Kapellerju. Pogovarjali smo se o položaju naše manjšine v Sloveniji in o slovensko-avstrijskem kulturnem sporazumu, in sicer o tistem delu, ki govori o nemški narodni skupnosti (v slovenskem delu »etnični skupini«) v Sloveniji, kateri pa nam, Nemcem v Sloveniji, ni prinesel ničesar – razen črk na papirju – ker se ne izvaja. Obiska smo se udeležili skupaj s predstavniki Društva Kočevarjev staroselcev.
Februar 2008 – Nadaljevali so se tečaji nemščine, računalništva, risanja in slikanja, ure nemške konverzacije in jezikovne delavnice. Dogovorili smo se za pomladanski izlet članov in naredili plan dela, prispevkov in plan izvedbe za Dan literature nemške manjšine v Sloveniji, ki se je odvijal v sklopu Slovenskega tedna knjige v Mariboru, ki smo ga organizirali skupaj z Mladinskim centrom Maribor. Ta Slovenski teden knjige nosi v Mariboru še dodatno ime Ko te napiše knjiga. Ob tej priložnosti smo poleg udeležbe na simpoziju s temo Literatura nemške manjšine v slovenskem prostoru predstavili še naš zadnji zbornik in imeli uro pravljic v nemškem jeziku za najmlajše na Grajskem trgu.
Marec 2008 – V društvu potekajo aktivnosti po ustaljenem redu in programu. Sredi meseca pa smo organizirali izlet po naši ožji domovini in se popeljali po hribih in dolinah Slovenskih goric. Bil je prekrasen sončen dan. Mi pa smo si najprej pogledali tovarno in potek proizvodnje v Palomi na Sladkem Vrhu. Kraj se imenuje Sladki Vrh, toda leži v dolini ob reki Muri. Po ogledu smo se popeljali po okoliških hribih in se ustavili na najvišjem vrhu Slovenskih goric v vasici Marija Snežna. Tam smo si najprej ogledali znano romarsko cerkev Marije Snežne in prisluhnili zgodbici o njenem nastanku. Pogledali smo si še vaško pokopališče in uživali v panorami hribčkov ter belih cerkvic na njih. Na jugo-zahodu so se v daljavi dvigovali Donačka gora, Boč in Pohorje, na severo-vzhodu pa smo lahko občudovali avstrijsko pokrajino s snežnimi vrhovi Koralp in štajerske gričke s cmureško-apaškim poljem. Polni lepih vtisov smo se zvečer vrnili domov v Maribor.
April 2008 – Osrednja tema delovanja društva je bilo sodelovanje z Mladinskim kulturnim centrom Maribor na Slovenskem tednu knjige pod geslom Ko te napiše knjiga. Našemu društvu je bil dodeljen 22. april z naslovom Dan literature nemške etnične skupine v slovenskem prostoru. Mladinski kulturni center je pripravil in izdal knjižico, v kateri je predstavil društvi nemške etnične skupine v Sloveniji, naše v Mariboru in Društvo Kočevarjev staroselcev iz Občic /Kočevske poljane ter program prireditev na ta dan. Tako smo dopoldne imeli uro pravljic za najmlajše na Grajskem trgu, kjer se je sicer poleg različnih prireditev odvijal bazar s prodajo knjig. Pravljice v nemškem jeziku sta pripovedovala »stric pravljic Dietmar« in »teta pravljic Urši« iz Avstrije. Opoldne pa se je v amfiteatru Filozofske fakultete Maribor odvijal simpozij o literaturi nemške etnične skupine v slovenskem prostoru. Zadovoljstvo ob krepitvi kulturnega dialoga prek predstavitve književnosti nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji so v uvodnih nagovorih najprej izrazili prodekanja na Filozofski fakulteti Maribor gospa dr. Lučka Lorber, namestnik veleposlanika Zvezne republike Nemčije v Ljubljani gospod Ulrich Schmidt in direktorica Kulturnega foruma z avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani gospa mag. Natascha Grilj. Obe veleposlaništvi podpirata delovanje nemške etnične skupine v Sloveniji in z njo tesno sodelujeta. Prof. Doris Debenjak je govorila o obstoju oziroma neobstoju literarnega ustvarjanja pri Kočevarjih staroselcih. Veronika Haring pa je v referatu z naslovom Ali obstaja literarna scena nemške etnične grupe v Sloveniji? predstavila literaturo nemške etnične skupine v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Dr. Neva Šlibar je predstavila literarna dela in avtobiografske spise Alme Karlin, ki se je prištevala k nemško govoreči kulturi. Živahna diskusija, ki se je razvila na podlagi referatov, je pokazala, da obstaja še veliko dela za raziskovalke in raziskovalce, saj je, kot je povedal gospod dr. Bruno Hartman, nemška literatura v Mariboru zanimiva, a problematična. Dogodek je nedvomno dosegel svoj cilj in kot je zapisala programski vodja enajstih Slovenskih dnevov knjige v Mariboru gospa Petra Kolmančič, morda vzpodbudil »kritični razmislek o multikulturnem prispevku, ki ga literatura nemške etnične skupine pomeni za slovenski literarni prostor«, predvsem pa pomeni prispevek »za kakovostno sobivanje različnih kultur in prepričanj«. Pozno popoldne istega dne pa smo v Hiši stare trte ob obrežju Drave širši mariborski javnosti predstavili naš zadnji, šesti po vrsti, dvojezični zbornik Vezi med ljudmi/Zwischenmenschliche BIndungen 2007. S predstavitvenim nagovorom je našo prireditev počastil gospod dvorni svetnik dr. Alexander Majcan, glavar okrožja Terme Radgona/Bad Radkersburg avstrijske Štajerske. Naše avtorice in avtorji so svoja dela v prozi in poeziji predstavili v nemškem jeziku, v slovenskem pa je njihova dela prebrala še Melita Plešnik. Za prijetno glasbeno spremljavo je poskrbela Monika Heričko s svojimi citrami. Med številno publiko, ki je s svojim obiskom počastila prizadevanja in delo našega društva, smo imeli čast pozdraviti tudi gospoda Ulricha Schmidta z veleposlaništva Zvezne republike Nemčije v Ljubljani, gospo mag. Natascho Grilj z veleposlaništva Republike Avstrije v Ljubljani, številno delegacijo sovaščanov Josefa Maierhoferja s slikovitega trga Klöcha z županom Josefom Doupona na čelu, podžupana Murfelda ing. Franza Teichmeister, vodjo koroškega Heimatdiesta dr. Josefa Feldnerja, prof. Reinholda Reimanna iz AKVS Südmark/Graz in številne druge prijatelje in znance našega društva. Prireditev smo zaključili ob kozarčku štajerskega vina, ki ga je podaril upravljalec Hiše stare trte Zavod za turizem Maribor.
Maj 2008 – je bil prav tako poln prireditev in srečanj. Začel se je z udeležbo na 41. Mednarodnem manjšinskem seminarju v Neumarktu na zahodni Štajerski, ki ga vsako leto organizira »Europäische Föderalistische Bewegung – Karl Brunner Europahaus Neumarkt« in se odvija na gradu Schloss Forchtenstein. Tokrat so se ga udeležili naši člani Ivana Hauser, Veronika Haring in Marjan Pungartnik. Letošnja tema je bila Prispevek etničnih skupin k interkulturnemu dialogu, o katerem je ob začetku seminarja govoril dr. Heinz Tichy (Dunaj). Začelo se je s plesnim nastopom skupin iz Varaždina (Hrvaška), Peči (Madžarska) in Resita/Reschitza (Romunija) na trgu v Neumarktu in fotodokumentarno razstavo Erwina Tigla (Resita). Sledila so predavanja o islamu v različnih evropskih deželah, o integraciji Madžarov na Dunaju, o kontaktih med Gradiščanskimi Hrvati in drugimi Hrvati v Avstriji, o priseljevanju Čehov in Slovakov v Avstrijo, o muslimanih na Slovaškem, za Slovence pa je bila posebej zanimiva predstavitev verolomne knjige dr. Marjana Šturma in dr. Josefa Feldnerja »Kärnten neu denken« (Koroško na novo misliti). V okvirju seminarja je bila na grajskem dvorišču tudi ekumenska maša, pri kateri sta sodelovala tudi pastor madžarske reformne kalvinistične cerkve in pop romunske pravoslavne cerkve iz Resite. Seminar se je zaključil z razpravo o interkulturnem dialogu prek religioznih meja na primeru Banata. Seminarja se je udeležila tudi vrsta uglednih avstrijskih gostov.
Komaj smo doma pospravili prtljago, že je sledil vsakoletni, že tradicionalni, tokrat 13. po vrsti Dan srečanja Štajercev. Zdaj smo bili na vrsti mi v Mariboru, da srečanje organiziramo. Pripeljali so se z avtobusom – Štajerci z avstrijske Štajerske in Štajerci iz Banatskega visokogorja v Romuniji.
Predniki Štajercev z Banatskega visokogorja so se tja preselili v 18. in 19. stoletju, kjer so kopali železovo in drugo rudo ter jo predelovali v železarnah tega področja. Največja je bila v Resiti (Reschitza – glavno mesto pokrajine Caras-Severin), kjer je bila takrat tudi največja tovarna lokomotiv (parnih) v takratni Habsburški monarhiji. Imena nekaterih krajev, kot so Steierdorf ali Wolfberg, še danes spominjajo na njihovo prisotnost v tem prostoru.
Pridružili so se nam še člani društva »Deutsche Weltallianz« (German World Alliance) iz Kanade, Združenih držav Amerike, držav Južne Amerike in evropskih držav. Ti so imeli v naslednjih dneh v Gradcu letno srečanje in so prosti dan izkoristili za obisk našega društva v Mariboru.
Z manjšim avtobusom smo se jim pridružili še mi, Štajerci iz Slovenije, in skupaj smo se odpeljali po Dravski dolini proti Ptujski gori (Maria Neustift). Tam smo si ogledali romarsko cerkvico Matere božje in občudovali prelepi razgled po Dravski dolini in Halozah. Pot smo nadaljevali na obronke Pohorja, kjer nas je v gostišču Stanke Meglič v Rančah čakalo okusno kosilo. Po kosilu smo nadaljevali pot v Maribor. Goste smo najprej popeljali po ulicah in trgih Maribora, si še posebej ogledali mariborsko znamenitost – staro trto in si nato spočili noge v prostorih našega društva. Ob kavici in sladkih dobrotah smo »trojni Štajerci« nato prisluhnili članom literarne skupine Kulturnega društva nemško govorečih žena Mostovi, literatom društva »Deutsche Vortragsreihe Resita« in gospodu Helge Schwabu, ki nam je bral vesele zgodbe iz knjige Petra Roseggerja. Za vse je dan prehitro minil. Prijetno je bilo druženje z ljudmi nemške narodnosti z vseh koncev sveta, Štajercev iz treh dežel in ljudmi, ki z ljubeznijo negujejo nemški jezik in ga občutijo ne kot problem, temveč kot obogatitev svoje domovine in njene kulture. Poslovili smo se z željo in v upanju, da se Štajerci morda naslednje leto srečamo v Resiti na Banatskem visokogorju.
Junij 2008 – Sredi meseca so se počasi zaključili naši tečaji nemškega jezika, jezikovne delavnice, računalniški tečaji in debatni krožki. Le tečaj risanja in slikanja je na željo članov deloval do konca meseca. V prostorih društva so člani, ki obiskujejo tečaj slikanja in risanja, pripravili razstavo svojih likovnih del. Zelo smo bili veseli in počaščeni, da se je otvoritve razstave udeležilo in ogledalo prek 50 ljudi. To je vsem, ki obiskujejo tečaj, dalo novega poleta za naslednjo sezono.
Na povabilo gospe Ivanke Gruber, predsednice Društva avstrijsko-slovenskega prijateljstva smo se nekateri člani udeležili izleta v Škofjo Loko in Idrijo. V družbi prijetnih ljudi iz Avstrije in Slovenije, ki jih druži sosedstvo in dobra volja, smo si ogledali lepote teh krajev (za nas Štajerce) na zahodu Slovenije.
Sredi meseca smo v društvo dobili nenavadno in presenetljivo pošto, pravo presenečenje.
V dopisu nam Zveza kulturnih društev Maribor in Javni sklad Republike Slovenije, Izpostava Maribor, sporočata, da sta med dobitniki medalj in priznanj za posebej zaslužne za uspešen razvoj in delovanje društvene kulture v Mariboru tudi član našega društva Marjan Pungartnik in predsednica našega društva Veronika Haring. Medalje in priznanja so podelili na prireditvi Dan kulturnih društev 2008, s katero se zaznamuje sklep kulturne sezone. Vsi smo bili tega zelo veseli in se tudi množično udeležili prireditve. Na slovesno prireditev z bogatim kulturnim programom pa so prišli tudi naši prijatelji iz Gradca z dr. Reinholdom Reimannom, predsednikom AKVS Südmark, na čelu ter gospo mag. Natascho Grilj z veleposlaništva Republike Avstrije v Ljubljani. Kratka obrazložitev za prejem medalje in priznanja pa se je glasila:
Medaljo Zveze kulturnih društev Maribor za zasluge pri bogatenju medkulturnega dialoga prejme Veronika Haring. Veronika Haring je predsednica Društva nemško govorečih žena Mostovi/Brücken v Mariboru, ki si s kulturnimi prireditvami, z izobraževanjem in s publikacijami prizadeva normalizirati odnos do zgodovinsko podedovanega prepletanja slovenske in nemške kulture na naših tleh. Večkulturnost in večjezičnost sta osnovni značilnosti združene Evrope in to mora sprejeti tudi mesto, ki bo Evropska prestolnica kulture.
Za našega člana Marjana Pungartnika pa je obrazložitev bila naslednja:
Medaljo Zveze kulturnih društev Maribor za zasluge pri bogatenju medkulturnega dialoga prejme Marjan Pungartnik. Marjan Pungartnik, tajnik Zveze kulturnih društev Slovenije, je bil med prvimi, ki je v Mariboru vzpodbudil nastanek etničnih društev in jih že dve desetletji na različne načine podpira pri njihovem delovanju. Posebnega pomena pa so njegovi medkulturni projekti na literarnem področju, v katere je zapletel že na stotine ustvarjalcev iz prostora srednje in jugovzhodne Evrope. Lahko rečemo, da je Marjan poosebljenje medkulturnega dialoga.
Ta medalja in priznanje pomenita za naše društvo veliko moralno podporo in potrditev našega dosedanjega dela in seveda vzpodbudo za naprej.
Julij 2008 – je čas počitnic in dopustov. Člani ga preživljajo vsak po svoje. Včasih se s kom srečam, ko se potepam po Mariboru. Skupaj popijeva kavico ali sok in si pri slovesu rečeva: Vidimo se v jeseni!
Avgust 2008 – Tudi letos ni pozabil na naše društvo in mene; tu mislim na okrajnega glavarja z avstrijske Radgone gospoda dvornega svetnika dr. Alexandra Majcana. Tudi letos je poslal vabilo za tokrat že 40. dan Štajerske (Steiermarktag) ob mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Tokratni sprejem je bil v petek, 29. avgusta 2008, v hali 4. Kot vsakokrat je na sprejemu pozdravil pomembne in zaslužne goste iz politike, kulture in gospodarstva z obeh strani meje. Med drugimi tudi mene in naše društvo. To je zame in še posebej za društvo velika čast in moralna podpora. Hvala mu. Še posebej pa sem bila vesela, ko sem na sprejemu srečala prijatelje našega društva – gospo Josefo in gospoda Josefa Maierhoferja iz Klöcha ter še nekaj vaščanov, oblečenih v njihove tradicionalne lepe narodne noše, ki so spremljali delegacijo gospoda okrajnega glavarja. Obljubili so, da se decembra vidimo v Mariboru.
September 2008 – Redne aktivnosti v društvu se sicer še niso začela, toda tekočega dela ne manjka. Prihaja pošta, na katero se mora odgovoriti, in pripraviti je bilo potrebno referat za 8. simpozij nemških manjšin jugovzhodne Evrope, ki je bil tokrat v Opolah/Oppeln v Šleziji na Poljskem. Tokrat sem na ta simpozij iz Slovenije odpotovala samo jaz. Zbrali smo se na Dunaju in na Poljsko odpotovali z avtobusom. Sama sem se na Dunaj odpeljala z vlakom že dan poprej. Tako sem imela en cel popoldan čas, da sem si spet ogledala center Dunaja, občudovala njegove zgodovinske znamenitosti in občutila čar velikega mesta z burno zgodovino. Popeljala sem se s tramvajem po Ringu, se ustavila pred spomenikom Marije Terezije, cesarice, ki je tudi v naše kraje v takratnem času prinesla temelje napredka in razvoja, ki ga posredno uživamo še danes, si ogledala parlament, opero, rotovž in se po starem delu mesta sprehodila še do Štefanove cerkve. Za konec popoldneva pa sem si privoščila še kavico »Wiener melange« in se utrujena vrnila v hotel. Drugo jutro smo se z avtobusom odpeljali v Opole. Na avtobusu smo bili večinoma stari znanci – predstavniki nemških manjšin, ki živijo v državah jugovzhodne Evrope oz. bivših komunističnih državah (Hrvaške, Srbije, Madžarske, Češke, Slovaške, Romunije in Slovenije) ter predstavniki organizatorjev » Verband der Volksdeutschen Landsmannschaften Österreichs« iz Avstrije. Tema tokratnega simpozija je bila Nemške narodne grupe od leta 1945: Storilci ali žrtve? Simpozij so finančno podprli: Avstrijsko zunanje ministrstvo, Poljsko notranje ministrstvo, Maršalat vojvodstva Opole in sklad (fond) nemškogovorečih pregnancev iz Sudetov, Karpatov in Podonavja. Za naše udobje in dobro počutje v kraju simpozija – v prekrasnem, tudi s sredstvi Evropske unije obnovljenem gradu blizu mesta Opole pa sta poskrbeli Monika in Suzana iz organizacije Nemške manjšine na Poljskem »VdG – Verband der deutschen sozial-kluturellen Gesellschaft in Polen«.
Oktober 2008 – Najprej smo se člani društva srečali na sestanku in dogovorili načrt za delovanje v novi »šolski sezoni« 2008/2009. Tako bomo še naprej imeli tečaje nemškega jezika za odrasle, debatni krožek, jezikovne delavnice za otroke, tečaj risanja in slikanja ter računalniške tečaje v prostorih društva. Dogovorili in določili smo tudi dan naše že tradicionalne božično-novoletne prireditve, vsebino in kraj izvedbe. Pridobili smo še nekaj novih članov in pričeli z druženji in delom. Jaz pa sem na povabilo predsednika »Deutsche Vortragsreihe Reschitza« odpotovala še na Teden nemške kulture v Resito/Reschitza v Banatskem visokogorju v Romuniji. Potovala sem skupaj s predstavniki zveze »AKVS Südmark« iz Gradca. Ta vsakoletni Teden nemške kulture se odvija v več mestih in vaseh, ki obkrožajo mesto Resita v Banatskem visokogorju. Tokrat so bile prireditve v nemški knjižnici v Resiti/Reschitza, v vasi Steierdorf/Anina, v mestecu Orschowa na obali umetnega jezera Donave, v Ferdinandsbergu ter v mestecih Bokschan in Orawitza. Prireditvam je prisostvoval veleposlanik Republike Avstrije v Bukarešti, ki je za skoraj cel teden samo za to priletel iz romunske prestolnice. Bilo je tudi več predstavnikov raznih društev, kulturnikov in predstavnikov lokalnih oblasti in deželnih vlad Štajerske, Tirolske in Koroške. Za nas v Sloveniji je zanimivo predvsem to, kako množično se ljudje vseh narodnosti udeležujejo teh prireditev in se zato nagovori izvajajo v nemškem, romunskem in madžarskem jeziku. Predstavniki nemške manjšine pa so tako mladi kot starejši večinoma oblečeni v tradicionalne narodne noše. Ženske v »dirndle«, moški pa v »lodnaste« obleke. Tako negujejo svoje ljudsko izročilo.
Sredi meseca pa smo v Mariboru pripravili predstavitev v Avstriji in še posebej na Koroškem odmevne knjige Koroško na novo misliti / »Kärnten neu denken« avtorjev dr. Marjana Šturma (Narodni svet) in dr. Josefa Feldnerja (Heimatdienst). Predstavitev je bila v dvorani IZUMa. O knjigi, za katero je spremno besedo napisal avstrijski predsednik Heinz Fischer, je najprej spregovoril dr. Josef Feldner in poudaril, da je bistveno medsebojno zaupanje narodnih skupnosti na Koroškem, dr. Marjan Šturm pa je spregovoril o potrebnosti dialoga. V razpravi so nato sodelovali Renate Francky, dr.Reinhold Reimann,
mag. Franci Pivec, ing. August Gril, Oskar Schauritsch in Marjan Pungartnik. Spregovorili so o vprašanju nemške manjšine pri nas in o potrebi, da Slovenija spremeni svojo manjšinsko politiko.
November 2008– je vsako leto zelo naporen. Tradicionalne dejavnosti sicer tečejo po ustaljenem programu, toda priprave za božično-novoletno proslavo zahtevajo ogromno priprav in dela. Poleg tega se dokončujejo tudi prevodi, lektoriranja in obdelava materiala za tisk novega letopisa 2008. Razen tega so prav v tem mesecu odprti tudi razpisi Ministrstva za kulturo RS za projekte nepriznanih manjšinskih skupnosti v Sloveniji. Izpolnjevanje teh papirjev pomeni vložiti veliko časa za malo denarja. Ampak vsak euro prav pride in moramo se prijaviti in upati na sofinanciranje vsaj majhnega delčka posameznega projekta v letu 2009.
Tako. To je v grobi obliki zapis našega dela in delovanja v preteklem letu. Kljub večni skrbi, kako za vsaj del želenih projektov zagotoviti denar skozi vse leto, se lahko ponosno ozremo nazaj in si rečemo:
Spet nam je uspelo!
Veronika Haring, predsednica društva
Božično prireditev Kulturnega društva nemško govorečih žena »Mostovi« v Mariboru je v adventnem času vsako leto takorekoč obvezno treba obiskati – tako kot veliko drugih božičnih prireditev mnogih drugih prijateljskih društev in zvez je tudi to naša prireditev, je prireditev, katere primarni smisel je pregled dejavnosti in uspehov preteklega leta in je obenem znamenje za medsebojno povezanost lastnih članov. Božična prireditev društva »Mostovi« pa je bila letos prav presenetljivo drugačna – imela je bolj ofenziven, bolj programatičen značaj, ni se ozirala nazaj temveč je na novo postavljala kretnice.
Ali poznate Brahmsa? Brahmsa nedvomno poznate. Tudi jaz ga poznam. Toda ali poznate Lannoya? No – jaz ga nisem. Vabilo na božično prireditev društva »Mostovi“ je napovedalo spominski koncert za Heinricha Eduarda Josefa von Lannoya, in ker prav nič rada ne razkrivam očitnih vrzeli v svoji izobrazbi in jih še celo prav nerada puščam odprte, sem malo iskala naokoli – in Wikipedia nam, meni v pomiritev, sporoča: Za njegova številna dela se današnji čas komaj še zmeni. O razlogu za tako stanje pa Wikipedia ne pove nič.
»Problem je seveda v našem odnosu do kulturne zgodovine Maribora, iz katere so bili praktično izbrisani celo najpomembnejši prispevki nemško govorečih someščanov“, lahko preberemo v programu za letošnjo božično prireditev »Mostov«. Ta jasna formulacija spet enkrat priča o pogumu zastopnice manjšine, ki si v težavnih pogojih, ki v Sloveniji še kar naprej obstajajo, ker manjšina ni priznana, da ne rečem da Slovenija njen obstoj taji, prizadeva, da bi svojo narodno skupnost uveljavila s kulturnimi dosežki. Veronika Haring, predsednica društva »Mostovi« opozarja na izbiro Maribora za evropsko kulturno prestolnico za leto 2012 kot priložnost, da bi v tem oziru kaj spremenili.
Eduard von Lannoy (1787–1853), rojen v Brüsslju, je prišel v Maribor leta 1808, ko je njegova družina kupila grad Viltuš (samo nekaj kilometrov nad Mariborom ob Dravi). Študiral je filozofijo, glasbo in matematiko na univerzah v Bruslju, Parizu in Gradcu. Bil je član kroga odličnih znanstvenikov okoli nadvojvode Johanna in med drugim kot vodja dunajskega in soustanovitelj graškega konservatorija dajal pomembne impulze kulturnemu in glasbenemu življenju v Gradcu in tudi na Dunaju. Vzdrževal je živahne stike s številnimi skladatelji, svojimi sodobniki, med njimi so bili tudi Berlioz, Donizetti, Liszt, Mendelssohn-Bartholdy. Glasbeno zgodovinsko ga je treba prištevati v zgodnjo romantiko, njegova bistvena zasluga pa je, da je formuliral sodobne kriterije za samospev: »Dojemljiva. lahka, nezahtevna melodija, ki jo lahko poje tudi amater, h kratki ali vsaj ne dolgi lirični pesmi z resno ali šaljivo vsebino; melodija lahko zato samo zelo redko presega obseg ene oktave; izogibati se je treba vsem intervalom, ki jih je težko intonirati, kajti glavni značaj samospeva je enostavnost, lahko bi celo rekli preprostost v najboljšem pomenu besede (…)«
Samospeve te vrste skladatelja Lannoya samega smo potem lahko poslušali v nadaljevanju programa. Še prej pa je graški muzikolig, univ. prof. dr. Wofgang Suppan, ki je v Gradcu leta 1959 ubranil doktorsko disertacijo o Lannoyu in ga v naslednjih letih v glasbenem strokovnem svetu uveljavil z več objavami, Lannoya kot skladatelja uvodoma predstavil. V prvem delu koncerta smo v interpretaciji sopranistke Nataše Trobentar, ki jo je spremljal graški pianist Karlheinz Donauer, poslušali Lannoyeve samospeve. Ti posebej očarajo s svojo enostavnostjo, svojo lahko zapomljivostjo in svojo »uporabnostjo« za domače muziciranje in kar predstavljamo si lahko nadarjene amaterje pri bidermajerskih čajankah.
Kot »umetniško vsega upoštevanja vredno skladbo na višini svojega časa, namreč bidermajerja« je profesor Suppan označil Grand Trio za pianoforte, klarinet in violončelo (Lannoy op. 15), ki ga je nato zaigral trio glasbene šole Slomšek – Adriana Magdovska (klavir), Gorazd Strlič (violončelo) in Danijel Šegula (klarinet).
Profesorica Tatjana Ognjanovič (klavir) je na koncu z njej lastno čustvenostjo in dramatičnostjo interpretirala skladbe Schuberta, Liszta, Schumanna in Wagnerja, ki so seveda ugajale tudi same po sebi, ki pa so v tem na Lannoya osredotočenem koncertu postavile tega skladatelja v okvir njegovih sodobnikov in občinstvu predočile, reči bi pravzaprav morali »predušesile«, glasbene podobnosti in razlike med njimi.
In ne morem si kaj, da ne bi še nekaj pripomnila: te prireditve jaz nikakor ne morem pojmovati zgolj kot božično prireditev društva »Mostovi« – ta prireditev je bila veliko več: bila je sicer odločno znamenje, da nemška manjšina v Mariboru živi, to že; toda obenem je bila zelo tehten doprinos k današnjemu mariborskemu kulturnemu življenju, to pa je v mojih očeh najboljše, kar si lahko želimo pri dejavnostih katerega koli kulturnega društva.
Bärbl Hackl
Oglejte si fotografije v galeriji
Lannoy 1808-2008
ponedeljek,
15. december 2008, ob 19. uri
viteška dvorana Pokrajinskega muzeja Maribor
Grajska ulica 1, Maribor
Prof. em. dr. WOLFGANG SUPPAN
Lannoy – Mariborčan v evropski glasbeni zgodovini
NATAŠA TROBENTAR in prof. mag. KARLHEINZ DONAUER
Lannoy: Op. 46.
Frühling Liebster (Friedrich Rückert)
Die Nachtigall (Friedrich Rückert)
Aus den Schilfliedern von Lenau
Lannoy: Op. 47.
Gestillte Sehnsucht (Friedrich Rückert)
Der Engel der Geduld (H. M.)
Liebesfrühling (Friedrich Rückert)
TRIO GLASBENE ŠOLE A.M. SLOMŠEK
Adriana Magdovska, Gorazd Strlič, Danijel Šegula
Lannoy: Op. 15
Trio za klavir, klarinet in violončelo
Prof. TATJANA OGNJANOVIČ
Schubert: Madžarska melodija
Liszt: Madžarska rapsodija št. 5 »Herojsko-elegična«
Liszt: Pozabljeni valček (Valse oubliée)
Schubert, Liszt: Ave Maria
Schumann, Liszt: Posvetilo (Widmung)
Wagner, Liszt: Izoldina smrt (Isoldens Liebestod)
Prireditev so omogočili:
Veleposlaništvo Republike Avstrije v Ljubljani
Štajerska deželna vlada
Koroška deželna vlada
mag. Siegfried Nagl, župan mesta Gradec
Oglejte si fotografije v galeriji
Zveza kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji
Kulturno društvo nemško govorečih
žena » MOSTOVI«
Vas vljudno vabi na predstavitev
knjige
Koroško na novo misliti
Dva kontrahenta v dialogu
avtorjev: dr. Josefa Feldnerja in dr. Marjana Šturma
v torek 14.oktobra 2008, ob 18 uri v dvorani IZUM-a, Prešernova ulica 17, Maribor
PROGRAM:
Glasbeni uvod
Nagovor
Josef Feldner in Marjan Šturm: O knjigi
Diskusija
Glasbeni zaključek
Knjiga ponazarja razvojni proces dialoga in spoznanj dveh glavnih akterjev v desetletja trajajočem konfliktu na Koroškem. Ponazarja nam ne samo, da na Koroškem je možen konstruktiven dialog, temveč tudi, kaj ga je omogočilo in kako bi ga bilo mogoče nadaljevati.
Oglejte si fotografije v galeriji
Obnovljeno zadnjič 12. februarja 2009.