2011
7. julija 2011 - ŽIVA DVORIŠČA – Poletni večer kulturnega društva mostovi
Živa dvorišča
Maribora – v sklopu programa
Festivala Lent je tudi letos »Mednarodni festival uličnega gledališča Ana
Desetnica« organiziral bogati kulturni
program pod naslovom »Živa dvorišča«. Prireditve, ki jih je vodila
producentka Katja Kos, so se odvijale na več lokacijah mariborskih skritih
dvorišč, ki so za nekaj dni odprla svoja vrata številnim obiskovalcem. V
sodelovanju s sostanovalci v Barvarski ulici 5, je tudi naše društvo dobilo
priložnost, da organizira in izvede kulturni večer na našem skupnem dvorišču.
Program se je
pričel z razstavo slik »Mariborske
vedute« članic društva, ki že štiri leta pod mentorstvom Cvetke Vidmar
obiskujejo tečaj slikanja. Sodelovale so članice Zdenka Volšek, Ljubica
Dolinšek, Liane Hasenbichel, Slavica Polanec, Slobotka Mandić, Jožica Hladin in
Veronika Haring. Razstavo je odprl naš prijatelj iz Gradca, predsednik društva
AKVS, prof. Reinhold Reimann. Sledil je literarni večer. Odlomke svojih
literarnih del v prozi in poeziji so v nemškem jeziku brali člani literarne skupine Ivana
Hauser, Herman Habjanič, Jožica Hladin, Cvetka Vidmar, Aleš Tacer, Franci Pivec
in Ana Marija Pušnik, ki s svojimi deli vsako leto sodelujejo v našem
dvojezičnem zborniku »Vezi med ljudmi /Zwischenmenschliche Bindungen, v
slovenskem jeziku pa je njihova dela prebrala Martina Haring.
25. junij 2011 - Izlet članov po Štajerski in Koroški:
Oberwölz-Neumarkt/Europahaus-Gurk
Društvo ob koncu
šolskega leta za člane, ki obiskujejo tečaje nemškega jezika, organizira
izlet.Vedno obiščemo kraje v Avstriji, da lahko naši člani tudi praktično
preizkusijo, koliko nemškega jezika so se med letom naučili. Tokrat smo obiskali
štajersko mesto Oberwölz in trg Neumarkt
ter znani romarski kraj Krk/Gurk na Koroškem.
Iz Maribora smo
se zgodaj zjutraj po avtocesti odpeljali z malim avtobusom prevozništva Branka
Damiša (ki je lastnik in hkrati šofer) skozi Gradec in nato zavili proti dolini
okraja Murau ter prispeli v, med planinami
»Wölzer Tauern« vgnezdeno, najmanjše avstrijsko mestece Oberwölz, ki je
nastalo v 13. stoletju in že leta 1305 postalo mesto. Na glavnem trgu nas je
pričakala Christa Hofmeister,»Castelanin« na gradu Forchtenstein v Neumarktu in
župan Oberwölza Günther Bischof ter nam zaželela dobrodošlico. Prijazna vodička
nam je nato povedala zgodovino mesteca in popeljala na ogled mestnih
znamenitosti. Za tem smo si ogledali znameniti »Avstrijski muzej pihalnih
instrumentov« (Österreichisches Blasmusikmuseum) kjer so na ogled instrumenti iz
Christa
Hofmeister, upraviteljica na gradu, nas je nato pospremila v Neumarkt na grad
Forchtenstein kjer je sedež »Evropskega federalističnega gibanja« (Europäische
federalistische Bewegung«. Grad je
danes »Evropska hiša« (Europahaus) in je znan kot dom in celica idej evropske
miselnosti. Na gradu se vsako leto zvrstijo številni seminarji, srečanja ter
poletni tabori »Evropske mladine«. Že dolga leta ga vodi požrtvovalni Max
Wratschko, njegova desna roka pa je Christa Hofmeister.
Christa nam je
najprej razkazala grad in opisala njegovo zgodovino, zahtevno obnovo in
vzdrževanje ter sedanjo dejavnost v njem. Občudovali smo grad, dejavnost v njem
in prečudovit razgled na mestece Neumarkt/Stmk in na planine, ki obdajajo dolino in obisk zaključili s kosilom,
ki nam ga je s pomočjo sodelavk/prostovoljk pripravila Christa.
Pot nas je nato
vodila skozi ozko dolino proti Koroški na Krško polje(Gurktal) do znamenite
romarske cerkve »Eme Krške« v Krku (Gurk). Najprej smo si ogledali to znamenito
romarsko cerkev in s pomočjo vodičke spoznali življenje svetnice »Eme Krške«
(Heilige Hemma) ter si ogledali
kripto v kateri svetnica počiva.
Sledil je ogled muzeja pregnancev, ki je
bil ustanovljen leta
Sledil je
zabavni del našega izleta. Obiskali smo park palčkov v Krku(Gurk). Tukaj imajo
palčki svoj raj. Med drevjem, rožami,
ribniki in malo železnico, mali pisani možiclji sestankujejo, se družijo
s Sneguljčico, lovijo ribe, se družijo z žabami ali meditirajo med rožami. Če je
lastnik »Parka palčkov« doma in je dobre volje, vas popelje še z miniaturno
železnico med palčki po parku.
Domov v Maribor
smo se vrnili v večernih urah. Da smo imeli lep dan pričajo fotografije, ki jih
najdete kot prilogo tej strani.
21. junij 2011 - Razstava slik članic, ki
v društvu obiskujejo likovni tečaj
Ob zaključku
šolskega leta članice našega društva, ki obiskujejo krožek slikanja in risanja,
svoja dela razstavijo v prostorih društva. Skozi leto se je nabralo veliko kar
veliko likovnih del in izbira, katere razstaviti, ni bila enostavna. Po
prebiranju sem in tja ter pod strogim očesom naše mentorice Cvetke Vidmar, smo
za vsako udeleženko izbrali dve sliki in jih vse lepo razporedili in obesili na
stene v prostorih našega društva.
Svoja likovna
dela so razstavljale: Ljuba Dolinšek, Veronika Haring, Marjana Habjanič-Jerčič,
Liane Hasenbichel, Jožica Hladin, Antonija Komperšak, Silva Krmpotič, Slobotka
Mandič, Danica Princ, Slavica Polanec in Zdenka Volšek.
15. junij 2011 - Pri prijateljih v Gradcu
14. junij 2011 v Celju - 16.
SREČANJE ŠTAJERCEV iz Štajerske v Avstriji, Banatskega višavja v Romuniji in
Spodnje Štajerske v Sloveniji
Tradicionalno
vsakoletno, tokrat že 16. srečanje Štajercev treh dežel – iz Avstrije, Romunije
in Slovenije – se je tokrat odvijalo v Celju, Teharjih in Olimju.
Organizacijo
srečanja je tokrat prevzel predsednik novoustanovljenega »Kulturnega društva
Celje ob Savinji« Andrej Ajdič, ki združuje v Celju in okolici živeče nemško
govoreče prebivalce in njihove
simpatizerje.
Prva točka
našega srečanja je bila visoko na hribu ležečem
gostišču »Tlačan« v bližini Celjskem gradu, ki kraljuje nad
Celjem. Štajerci iz Avstrije in Banatskega višavja v Romuniji, so se pripeljali
iz Gradca z avtobusom, kjer smo se jim pridružili še Štajerci iz Maribora in
okolice.
Po prisrčnem
pozdravljanju s starimi znanci in prijatelji, prekrasnem razgledu na Celje in
Savinjo, smo ob zelo okusnem kosilu
in prijetnem druženju malo pokramljali in se nato odpravili na ogled Celjskega
gradu.
Pot smo
nadaljevali do spominskega parka Teharje, kjer smo položili venec in se
poklonili spominu na mnoge na tem mestu po drugi svetovni vojni nasilno pobite,
umrle in v smrt odpeljane prebivalce Štajerske in druge žrtve komunističnega
nasilja po drugi svetovni vojni. Mnogi prisotni Štajerci so ob tem obujali
spomine na tukaj preminule svojce, prijatelje in znance ter njihovo žalostno
usodo.
Naša naslednja
postaja je bil na koncu prelepe doline ležeč renesančni samostan Olimje. Sprejel
nas je prijazni pater Jože Lampret in nam v brezhibni nemščini razložil
zgodovino samostana, nam pokazal občudovanja vredno staro apoteko in nas
popeljal v prelepo samostansko cerkev. Tukaj pa smo Štajerci iz Maribora
poskrbeli za kulturno popestritev
srečanja. Nastopil je komorni zbor društva »Hugo Wolf« in prisotne navdušil s
številnimi pesmimi (med njimi:E.Grieg:Ave, maris stella, F.Liszt:Salve Regina,
R.Golob:Aleluja, A.Wallner: Abendstimmung, J.Gallus:Orientur stella, ljudska:Pa
se sliš idr.). Nagradili so ga z dolgim aplavzom.
Naš izlet in
druženje smo zaključili v gostišču »Jelenov greben«, kjer so naši Štajerci
najprej »nahranili« številne damjak-jelene, po katerih nosi gostišče ime in so
njihova posebnost. Sledila je večerja s specialitetami po katerih je gostišče
znano in priznano.
5. – 19. junij 2011- Razstava likovne skupine v nakupovalnem centru QLANDIJA
Naša mentorica
Cvetka Vidmar nam je omogočila, da smo svoja likovna dela, ki smo jih ustvarile
v šolskem letu 2010/2011, v času od 5. – 19. junija 2011, razstavile v
nakupovalnem centru Qlandija v Mariboru. Razstavljale so članice društva:
Zdenka Volšek,
Danica Princ, Liane Hasenbichel, Slobotka Mandić, Jožica Hladin, Ljubica
Dolinšek, Antonija Komperšak, Marjana Habjanič-Jerčič, Slavica Polanec, Silva
Krmpotič,Veronika Haring
Članice smo bile
te možnosti zelo vesele.
Številnim
obiskovalcev nakupovalnega centra smo na ogled postavile likovna dela, ki si jih
lahko ogledate v galeriji.
Naši mentorici
Cvetki Vidmar in upravi
nakupovalnega centra Qlandija se za izkazano zaupanje iskreno zahvaljujemo.
13.-15. maj 2011 – Nemški literarni
dnevi v Režici (Reschitza/Resita,Romunija)
V petek, 13. maja so se potekali 20. Nemški literarni dnevi v Režici, ki jo
organizira Društvo za kulturo in izobraževanje starejših Izobraževalno društvo
Deutsche Vortragsreihe Reschitza in ki ga vodi Erwin Ţigla in je vso
prireditev tudi izvedel in vodil. Začel jih je župan Rešice dr. ing. Mihai
Stepanescu, ki je podelil častno občanstvo pred nedavno umrlemu pesniku
Rolfu Bossertu (kar se v Sloveniji ne bi niti po naključju moglo zgoditi, še
manj pa v Mariboru). Sledil je hommage à Georg Hromadka ob 100-letnici
rojstva (Edith Guip-Cobilanschi, Joachim Wittstock, dr. Hans
Dama). V soboto je Annemarie Podlipny-Hehn predstavila zbornik
Stafette (Temišvar), dr. Hans Dama (Dunaj) je govoril ob 100-letnici
Rudolfa Hollingerja (1910-1997), Dr. Mariana Virginia Lazarescu o
pustolovskem življenju Hansa Bergela in njegovih knjigah in Robert
Tari (Temišvar) je bral prozo. Popoldne sta dr. Hans Dama in
Simion Danila (Belintz) predstavila dvojezično knjigo V senci časa - În
umbra timpului in za njima je Veronika Haring, predsednica kulturnega
društva nemško govorečih žena »Mostovi« iz Maribora, je predstavila dvojezični
zbornik Vezi med ljudmi - Zwischenmeschliche Bindungen, brali pa so
Ana-Marija Pušnik, Marjan Pungartnik in Aleš Tacer. V soboto
je najprej nastopila pisateljica Nora Iuga (Bukarešta) in brala iz romana
Šestdesetletnica in mladi moški (ki je med več drugimi jeziki, izšla tudi v
slovenščini). Brali so tudi Carmen Elisabeth Puchianu, Robert G.
Elekes (Brasov/Kronstadt), Michael Astner (Jassy) in Balthasar
Waitz (Temišvar). Prireditev se je končala z jazz koncertom dua Born in
Sibui z Mariusom Popp, klavir, in pevko in pesnico Christel
Ungar-Topescu, ki je predstavila tudi svojo dvojezično zbirko Če zdaj –
Wenn jetzt / Daca acum.
(Marjan Pungartnik)
19. aprila 2011 - Dan kulture nemško govoreče etnične skupine v Mariboru
V sklopu
prireditev »14. Slovenski dnevi
knjige«, ki se v Mariboru imenuje »Ko te napiše knjiga«, je naše društvo
organiziralo »Dan kulture nemško govoreče etnične skupine v Mariboru«.
V goste smo
povabili kulturne delavce in umetnike nemške manjšine iz Romunije s katerimi nas
vežejo dolgoletna kulturna sodelovanja in prijateljstvo. Naši gostje so bili:
Erwin Josef
Tigla, predsednik društva »Deutsche Vortragsreihe Reschitza« in Banatskega
višavja v Romuniji in pesnica in pisateljica Banatskega višavja Edith Guip
Kobilanschi iz Temešvarja ter Carmen
Elisabeth Puchianu in Robert Gabriel Elekes s Transilvanske univerze v
Kronstadtu/Brasov.
Del obširnega
kulturnega programa smo najprej izvedli v prostorih našega društva. Pred nabito
polno dvoranico obiskovalcev prireditve smo najprej na kratko predstavili naš
zadnji ( tokrat že deveti) dvojezični zbornik »Vezi med
ljudmi/Zwischenmenschliche Bindungen«.
Sledila je
predstavitev društva «Deutsche Vortragsreihe Reschitza«. Njen predsednik
Erwin Josef Tigla je orisal pot in
oblike kulturnega delovanja nemške manjšine v Banatskem višavju, v njenem
glavnem mestu Reschitza in predstavil »Nemško knjižnico Alexander Tietz«, katere
direktor je prav on.
Sledila je
predstavitev pesnice in pisateljice Banatskega višavja
Edith Guip Kobilanschi. Na njen izrazito humorni in pozitivne energije polni
način je prebrala nekaj njenih pesmi in nato publiki, ki jo je poslušala »z
odprtimi usti in ušesi«, brala svoja doživetja iz povojnih let, ki jih je kot
otrok doživljala v predmestju delavskega dela Temišvarja.
Po manjši
zakuski in druženju je v »Slovenskem narodnem gledališču« na »Malem odru«
(katerega nam ga je SNG Maribor dalo
na razpolago breplačno) sledila gledališka predstava »Stoli za novega
najemnika«, priredba po Eugenu Ionescu v izvedbi »Dua Bastet«.
Nemški
gledališki ansambel DUO BASTET
je
bil ustanovljen 2008 , njegova člana sta Carmen Elisabeth
Puchianu, docentka na Transilvanski univerzi v Kronstadtu/Brasov in
pisateljica, in Robert Gabriel
Elekes, sodelavec na katedri za tuje jezike in literaturo (Transilvanska univerza). Puchianu in Elekes že nekaj let sodelujeta na
področju študentskega gledališča in
negujeta predvsem improvizacijsko in režijsko gledališče.
Pri tem
uporabljata elemente telesnega jezika in telesne dinamike, ter sozvočje glasbe
in zvoka in scenskega gibanja. Dosedanji repertoar obsega monodramo
Niktofobija ali Mefistov pozni pozdrav
Faustu (Nyktophobie, oder Mephistos später Gruß an Faust),
krstna predstava v aprilu 2009 v Kronstadtu/Brasov//Romunija) in dramo za
dve osebi Stoli za novega najemnika (krstna predstava v
maju 2010 v Orawitzi/Romunija).
Stoli za novega najemnika
predstavja
kolaž, zelo prosto po Ionescu.
Hišni maršal in
njegova žena Semiramis bredeta skozi prostor za gledalce, se povzpneta na temni
oder in se začneta pripravljati na prihod novega najemnika. V sosledju štirih scen in štirih
mediger oba igralca v številnih variacijah igre izražata absurdnost in
teatraličnost človeške eksistence
Vendar tema te predstave ni samo doživljajski in čustveni svet para Maršal
(Elekes) in Semiramis (Puchianu), temno je tudi gledališče samo po sebi.
DUO BASTET je
doslej nastopal v Romuniji (v krajih Großwardein/Oradea, Orawitza,
Temeswar/Timişoara, Hermannstadt/Sibiu in Kronstadt/Braşov), na Madžarskem (Pecs/Fünfkirchen, Gyönk) in v Avstriji (na Dunaju in Gradcu).
Predstava obeh
umetnikov je bila pri številni publiki dobro sprejeta in nagradili so ju z
dolgim aplavzom.
1. marec 2011 - Predstavitev zbornika 2010 v Celju v knjigarni »ANTIKA«
Naše društvo
vsako leto predstavi novi dvojezični
zbornik »Vezi med ljudmi / Zwischenmenschliche Bindungen« širši publiki. Tokrat
smo naš zadnji zbornik, deveti po vrsti,
predstavili v knjigarni »Antika« v Celju. Povod za to, da smo zbornik
2010 tokrat predstavili v Celju, je bila ustanovitev novega društva nemške
etnične skupnosti v Celju in sicer
»Kulturnega društva Celje ob Savinji / Kulturverein Cilli an der Sann«, ki ga
vodi Andrej Ajdič.
Na predstavitvi
so svoja dela v prozi in poeziji v nemškem jeziku brali avtorji sami, v
slovenskem jeziku pa je njihova dela brala Martina Haring. Predstavili so se
avtorji:
Herman Habjanič,
Ivana Hauser, Jožica Hladin, Franci Pivec, Cvetka Vidmar, in Andrejka Jereb.
2. februar 2011 - Sprejem pri predsedniku Državnega zborara
Predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar je 2. februarja 2011, sprejel predstavnike Zveze kulturnih društev nemškogovoreče etnične skupnosti v Sloveniji. Delegacijo so sestavljali Avgust Gril, predsednik Društva Kočevarjev staroselcev, Veronika Haring, predsednica Kulturnega društva nemško govorečih žena »Mostovi«, Primož Debenjak, tajnik Društva Kočevarjev staroselcev, Doris Debenjak, blagajnik Društva Kočevarjev staroselcev in Andrej Ajdič, član Kulturnega društva nemško govorečih žena »Mostovi«.
Delegacija predstavnikov mariborskih, celjskih in
kočevskih Nemcev je izpostavila problem nepriznavanja nemškogovoreče etnične
skupnosti v Sloveniji kot avtohtone narodne skupnosti. Izrazili so željo po
pravni ureditvi statusa, saj bi jim to olajšalo njihovo delovanje in kulturni
obstoj. Po besedah predsednice Kulturnega društva nemško govorečih žena
»Mostovi« Veronike Haring, namreč ne želijo biti več
«nova, manj
znana manjšina«, kot to pogosto slišijo.
Po besedah predsednika Društva Kočevarjev staroselcev Avgusta Grila
nemškogovoreča etična skupnost v Sloveniji obžaluje podpis Sporazuma med Vlado
Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije o sodelovanju na področju
kulture, izobraževanja in znanosti iz leta 2001. Finančna sredstva, ki jih
pridobijo na podlagi javnega razpisa Ministrstva za kulturo, so namreč namenjena
podpori konkretnih projektov, ne pokrivajo pa osnovnih stroškov njihovega
delovanja. Tajnik Društva Kočevarjev staroselcev Primož Debenjak je ob tem
dejal, da so sredstva namenjena "le dopolnilni in ne osnovni dejavnosti
društev".
Predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar je z razumevanjem sprejel stisko in razočaranje predstavnikov Zveze nad položajem nemškogovoreče etnične skupnosti v Sloveniji. Poudaril je, da prizadevanja za ustrezno ureditev pravnega statusa njihove skupnosti podpira.
2010
16. decembra 2010 - Predbožično druženje pri veleposlaniku Dr. Erwinu Kubesch v
Ljubljani
10. december 2010 - Članice tečaja risanja in slikanja na izletu v Gradcu
V predbožičnem Gradcu je v trgovini s priborom za slikarje
»Kaspar Harnisch« gostoval priznani nemški akvarelist
Ekkerhard Hoffmann.
Članice našega krožka, ki pod mentorstvom Cvetke Vidmar, že tri leta ustvarjamo svoja likovna dela v različnih tehnikah, smo na pobudo predsednice društva Veronika Haring, obiskale Graz. V trgovini »Kaspar Harnisch«, kjer sicer pogosto kupujemo slikarski pribor, smo si v živo ogledale kako svoje prelepe akvarelle ustvarja nemški slikar Ekkerhard Hofmann. Po navdušenju nad videnim smo najprej opravile nakup s slikarskimi materiali bogato založeni trgovini in se nato odpravile proti gradu (kjer je sedež Štajerske deželne vlade in administracije). Tam nas je čakal prof. Reinhold Reimann, predsednik društvadruštva »Alpenländischer Kulturverband Südmark«. Najprej nam je pokazal bližnje znamenitosti starega dela Gradca, nato pa smo se skozi zasneženi mestni park odpravili v tipično staro graško gostilno. V imenu graškega društva nas je gospod prof. Reimann počastil s kosilom. Zatem smo se še malo sprehodile med stojnicami in po predbožično okrašenimi ulicami Gradca, nakupile drobne spominke in se s tramvajem odpeljale na železniško postajo. Vlak nas je polne pisanih vtisov odpeljal nazaj v naš Maribor.
7. decembra 2010 - Koncert ob 130. letnici rojstva komponista in skladatelja Roberta Stolza v Mariboru
Naše društvo je 7. decembra 2010 pripravilo koncert ob 130. letnici rojstva komponista in dirigenta Roberta Stolza, ki je svojo poklicno umetniško kariero kot mlad dirigent pričel prav v gledališču našega mesta kjer je vodil mariborski gledališki orkester v letih 1898 – 1899. Od tega je minilo polnih 110 let. Maribor je nanj »pozabil«, ker je bil po rodu Nemec in je bila njegova materinščina nemški jezik. Nedvoumno je bil Robert Stolz velika osebnost in eden najplodnejših in popularnejših skladateljev na svetu in skrajno neumno za naše mesto ga je zamolčevati zaradi njegove narodnosti.
Ob 150. obletnici rojstva skladatelja Huga Wolfa, je Komorni zbor Hugo Wolf
pripravil svoj prvi celovečerni koncert z gosti. Pisana komorna zasedba je pod
vodstvom mag. Aleša Marčiča svoje delo opravila z odliko.
V povsem napolnjeni Kazinski dvorani SNG (Slovenskega narodnega
gledališča)
O
koncertu
Osrednji del koncerta so
predstavljala dela skladatelja
Huga Wolfa iz njegovega edinega cikla za mešani zbor a cappella: Šest duhovnih pesmi (Sechs geistliche Lieder für
gemischsten Chor a cappella), ki jih je skladatelj leta 1881 napisal na Dunaju
in veljajo za ene težjih zborovskih izvedb sploh. Skladbe zahtevajo izredno
pevsko disciplino in kondicijo, precizno tonacijo, natančno izgovorjavo,
zahtevne pa so tudi interpretacijsko, saj je skladatelj zahtevne harmonije pisal
''na tekst'', torej z mislijo na pomen, barvo in zven besed, ki jim je dodajal
melodijo.
Zahtevnost skladb
je tudi razlog, da jih zbori redkeje izvajajo. V jubilejnem letu so ta cikel
izvajali na osrednji prireditvi ob 150. obletnici rojstva skladatelja
v Slovenj Gradcu, z gostujočim zborom iz
Salzburga. Dela
Huga Wolfa so sicer v Evropi pogosto izvajana in so
stalnica najprestižnejših festivalov.
Jedro koncerta so torej sestavljala dela skladatelja
Huga Wolfa, izvedena pa so bila tudi dela drugih skladateljev, katerih
jubileje obeležujemo letos. Tako smo ob 200. obletnici rojstva
Roberta Schumanna slišali nekaj priljubljenih
del iz ciklov
Balade in romance, Pesnikova ljubezen
in Myrthen. Letošnji jubilant pa je tudi
Frédéric Chopin. Ob skladateljevi 200.
obletnici rojstva je zbor ob klavirski spremljavi
Tanje Ajtnik Miškovič glasbeni večer zaključil s
skladbo
December's keep. Chopin sicer ni pisal
zborovskih del, tokratna skladba je priredba njegovega preludija v c-molu, op.
28, št. 20. Kot uvod v
Lisztovo leto, katerega 200. obletnico
rojstva bomo obeležili v letu 2011, pa smo lahko slišali skladbo
Salve Regina.
Kratek intervju z umetniškim vodjo in dirigentom, mag. Alešem Marčičem:
Po
prvem celovečernem nastopu in polni dvorani – kakšni so vaši občutki?
Aleš:
Zelo vesel sem, da smo s tem
koncertom skladatelju
Hugu
Wolfu namenili
pozornost, ki si jo, še posebej v tem jubilejnem letu, ob 150. obletnici
rojstva, več kot zasluži. Medtem ko se Wolfova glasba pojavlja na
najeminentnejših koncertnih odrih po celem svetu, bi moralo mesto Maribor čutiti
do uvrstitve njegove glasbe na tukajšnje odre še toliko večjo moralno zavezo,
saj je Wolf v tem mestu dve leti bival, komponiral in poustvarjal.
Kaj
menite, da je vaše glavno poslanstvo, naloga?
Aleš:
Primarna
naloga našega zbora je in bo, da tega genija poznoromantičnega obdobja osvetlimo
skozi njegovo glasbo in postanemo živi spomenik njemu tako v Mariboru, kot tudi
širše.
Na
koncertu smo slišali tudi dela drugih skladateljev. Kakšnih skladb se boste
lotevali v prihodnje?
Wofove skladbe bodo težišče, od
katerega se bomo poljubno oddaljevali. Upam, da bo današnja publika ostala tudi
vnaprej tako zvesta in prijetna - ni ga namreč lepšega občutka, kot je
poustvarjati v povsem napolnjeni dvorani z znanimi in sprejemajočimi obrazi ...
O
komornem zboru Hugo Wolf
Med velike kulturne ustvarjalce, ki so izšli iz tega
prostora in poosebljajo povezovalno vlogo kulture, spada tudi
Hugo Wolf.
Društvo nemško govorečih žena Mostovi se mu želi posebej
posvetiti, zato so se v društvu odločili za ustanovitev komornega zbora z
njegovim imenom. Pri tem se opirajo na bogato zborovsko tradicijo mesta, ki ima
tako slovenske kot nemške korenine. K sodelovanju so povabili glasbenika,
baritonista in profesorja solopetja
mag.
Aleša Marčiča, ki se je s slovensko in
nemško glasbeno tradicijo aktivno spoznal v času študija solopetja na
akademiji v Gradcu in se
tako samostojno v vlogi umetniškega vodje uveljavil na koncertnih odrih doma in
na tujem.
Komorni zbor Hugo Wolf
je bil ustanovljen
marca 2010, ob 150. obletnici rojstva skladatelja slovenskih korenin
Huga Wolfa. V zboru prepeva 13 pevk in pevcev s predhodnimi glasbenimi
izkušnjami, med njimi so študenti solopetja pri
prof. Alešu Marčiču. Takšna sestava zboru omogoča,
da se loteva zahtevnejših glasbenih del, kar zborovska dela skladatelja
Huga Wolfa zagotovo so.
Hugo
Wolf (1860 -1903) – skladatelj
13. marca je minilo 150 let, ko se je v
Slovenj Gradcu, tedaj Windischgrazu, rodil
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev pozne romantike.
Ves glasbeni svet se je spomnil te obletnice, obeležili so jo tudi s koncertom v
skladateljevem rojstnem mestu v Slovenj Gradcu.
Na Maribor skladatelja veže leto 1873, ko je kot 13-letni
deček obiskoval gimnazijo v Mariboru in se ob tem že posvečal študiju glasbe. Že
takrat je sodeloval kot violinist v mariborski stolnici, tukaj je začel tudi
komponirati. Aprila 1875 je datirana njegova Klavirska sonata op.
Hugo
Wolf se je
rodil 1860 v Slovenj Gradcu, tam je bil leta 1903 tudi pokopan. Prav v Slovenj
Gradcu intenzivno ohranjajo spomin na velikega glasbenega genija, ki je pripadal
takratnemu nemško naravnanemu kulturnemu prostoru, kar je tudi razlog, da v
slovenski glasbeni zgodovini dolgo ni imel svojega mesta. Skladateljevo ime je v
Slovenj Gradcu tudi ena osrednjih programskih smernic partnerskega mesta v
projektu EPK 2012.
Več o Komornem zboru Hugo Wolf na
Facebook strani(na kateri najdete tudi video ter audio posnetke).
Slike in tekst: Klemen Gorenšek
6. november 2010 – Pavlova hiša: »10 – Pavlova hiša: »Auf dem Sternenteppich – Na preprogi iz zvezd«
Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark Pavelhaus - Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, Kulturno društvo Mariborska literarna družba in Kulturno društvo nemško govorečih žena »Mostovi« Maribor so pripravili ob 18.30 v Pavlovi hiši v Potrni / Laafeld v Avstriji prireditev manjšinskih avtorjev iz Slovenije, na kateri sta nastopila ob komornem zboru Hugo Wolf (Kulturno društvo nemško govorečih žena »Mostovi«) iz Maribora pod vodstvom mag. Aleša Marčiča pesnica in prevajalka iz Novega Mesta Jadranka Matić Zupančič in Željko Perović iz Marbora. Pesmi je v nemščino prevedla Maja Kocmut, pesnica in prevajalka iz Gradca, ki zaradi nujne zadržanosti ni mogla nastopiti. V njeni odsotnosti je prevode brala Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva VII. člen. Prisotne je pozdravil in spregovoril nekaj o ciljih prireditve predsednik Mariborske literarne družbe Marjan Pungartnik. Med udeleženci so bili mag. Franci Pivec, predsednik Zveze kulturnih društev Maribor, Ivanka Gruber, predsednica društva Avstrijsko-slovensko prijateljstvo iz Gradca in Veronika Haring, predsednica Kulturnega društva nemško govorečih žena »Mostovi« iz Maribora. Prireditev je spada v okvir Evropske prestolnice kulture in jo je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
3. november 2010 - Razstava »Otroci slikajo svojo domovino«
V galeriji RRRudolf na Vojašniški 12 v Mariboru smo ob 18. uri odprli razstavo »Otroci rišejo domovino«. Prisotne je v imenu organizatorjev (Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Maribor, Zveze kulturnih društev, Mariborske literarne družbe in predvsem Kulturnega društva nemško govorečih žena »Mostovi«, ki je bilo pobudnik te razstave) pozdravil Marjan Pungartnik, o razstavi je spregovorila predsednica Kulturnega društva nemško govorečih žena »Mostovi« iz Maribora Veronika Haring, Evropsko federalistično gibanje (EFB) in Zvezo evropske mladine Avstrije (BEJ/JEF) je predstavila gostja iz Evropske hiše Karl Brunner iz Neumarkta, Avstrija, Christa Hoffmeister, dolgoletni voditelj Evropskega federalističnega gibanja Max Wratschgo, razstavo pa je odprl predsednik ZKD Maribor mag. Franci Pive.
Društvo za kulturo in izobraževanje odraslih »Deutsche Vortragsreihe Reschitza« iz Banatskega visokogorja v Romuniji, organizira vsaki dve leti za šolarje, ki obiskujejo nemški pouk v državah srednje Evrope, natečaj pod imenom » Otroci rišejo svojo domovino«. V letu 2010 so sodelovali otroci iz Romunije, Madžarske, iz Feldbacha v Avstriji in otroci, ki obiskujejo tečaj nemškega jezika pri »Kulturnem društvu nemško govorečih žena Mostovi« v Mariboru. Nagrajene slike so bile razstavljene najprej v Reschitzi v Romuniji, nato pod pokroviteljstvom EFB (Evropsko federalistično gibanje) na I. osnovni šoli v Feldbachu. Po razstavi v galeriji RRudolf in v prostorih društva »Mostovi«, se razstava seli na Madžarsko. Med številnimi otroci, ki so sodelovali v natečaju, je priznanje prejela tudi Ana Dolenc iz Hoč.
9. oktobra 2010 - Slavnostni koncert v Stift Rein
Prav poseben koncert je organizirala Štajerska pevska zveza (Steirische
Sängerbund)
9. oktobra 2010 v cerkvi samostana Stift Rein pri Gradcu, na katerega je povabila
tudi komorni zbor »Hugo Wolf« našega društva.
Posvečen je bil umrlim članom zveze, komponistu in dolgoletnemu pevovodji prof.
Franzu Koringer, komponistu prof.
Alarichu Wallner in dolgoletnemu vodji zveze dipl.ing. Baldurju Heckel.
Koncert je bil prvi v nizu koncertov, ki jih Štajerska pevska zveza (Steirisches
Sängerbund) organizira v dobrodelne
namene in sicer gre ves prihodek organizacijam »Zdravniki brez meja« (Ärzte ohne
Grenzen) in organizaciji Karl Heinz
Böhm »Ljudje za ljudi« (Menschen für Menschen).
Poleg našega komornega zbora »Hugo Wolf«, ki je bil gost večera, je nastopilo še
osem zborov z avstrijske Štajerske.
Pred številno publiko, ki je dodobra napolnila vsak kotiček cerkve, se je
odvijal bogat program zborovskih pesmi in s čudovitimi glasovi razvajal naša
ušesa.
Koncerta se je udeležilo več naših članov, srečali pa smo se tudi z našimi prijatelji iz AKVS iz Gradca.
Da Maribor ni zgolj zaspano mesto in da se Festival Lent ne dogaja samo na
obrežju Drave je letos spoznalo tudi naše društvo in odkrivalo v novem programu
»Živa dvorišča Maribora«, ki ga je v okviru Festivala Lent organizirala
producentka Katja Kos iz »Mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana
Desetnica«. Programi so se odvijali na več lokacijah – mariborskih skritih
dvoriščih, ki so za tri dni odprla svoja vrata in someščanom ponudila prijetno
druženje ob raznovrstnih kulturnih programih. V sodelovanju s stanovalci Barvarske 5 je tudi naše
društvo sodelovalo in pomagalo poletne popoldneve in večere polepšati pri
izvajanju brezplačnih delavnic, predstav
in razstav, glasbe in plesa ter literarnem večeru naših članov na našem skupnem
dvorišču. Predstave so bile dobro obiskane in pozitivno sprejete, zato smo se z
organizatorjem dogovorili, da bomo naše sodelovanje v naslednjem letu še
povečali. Za sodelovanje smo prejeli zahvalo organizatorjev. Ogledate si jo
lahko v fotogaleriji.
3. julij 2010 – Naša tretja razstava slik – tokrat v akrilni tehniki
Članice društva, ki se že tretje leto pod mentorstvom
Cvetke Vidmar v našem društvu
udeležujejo tečaja risanja in slikanja, so v soboto 3. julija 2010
ob 16.00 uri v prostorih društva pripravile že tretjo razstavo svojih likovnih
del.
Svoja dela, tokrat v akrilni
tehniki, so razstavljale:
Več o tem dogodku si poglejte v fotogaleriji.
26. junij 2010 – Izlet v Wachau, Melk in
Mariazell
Člani društva smo se 26. junija navsezgodaj z avtobusom odpravili na izlet »po
lepi plavi Donavi«. Na poti do Donave smo občudovali lepote pokrajine, vasice in
mesteca, ki krasijo pot po Štajerski mimo Gradca, zavili pred Dunajem mimo
St.Pölltna in se ustavili na našem prvem cilju – mestu Krems, ki leži na obali Donave v toliko opevani in
svetovno znani dolini Wachau. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru,
obleganem s številnimi turisti iz vsega sveta in si ogledali nekaj znamenitih
zgradb in ulic. Pot smo nadaljevali do mesteca Spitz in se tam vkrcali na ladjo
»Prinz Eugen«. Sledila je vožnja »po lepi plavi Donavi« skozi enega najlepših
predelov ob Donavi, slikoviti vinorodni Wachau s terasastimi vinogradi,
slikovitimi mesteci, gradovi, cerkvami in nasadi marelic. Po pristanku v kraju
Melk nas je pot vodila v znameniti
mogočen samostan Melk s prekrasno lego nad Donavo. Ogledali smo si samostanski
kompleks s knjižnico, dvoranami, dvorišča, čudovito baročno cerkev in park. Pot
smo nadaljevali do enega najpomembnejših romarskih krajev na avstrijskem
Štajerskem Mariazell. Ogledali smo si Marijino romarsko baziliko in se povzpeli
na bližnjo Kalvarijo in si ogledali mehanske jaslice. Domov v naš ljubi Maribor
smo polni lepih vtisov prispeli v poznih nočnih urah.
26. maja 2010 –
Podelitev
nagrad mladim risarjem v Feldbachu
Nemška kulturna in izobraževalna zveza odraslih Resiţa/Deutsche Vortragsreihe Reschitza v Banatskem višavju v
Romuniji vsaki dve leti razpiše mednarodni natečaj »Otroci rišejo svojo
domovino«. Letos so svoje risbice poslali
tudi otroci, ki v našem društvu obiskujejo jezikovne delavnice nemškega jezika.
Med nagrajenimi je bila tudi risbica male Ane Dolenc iz Slovenije. Za otroke iz
Romunije in Madžarske je bila podelitev v Resiţi, za otroke iz Avstrije in Slovenije pa 26. maja v
Feldbachu/Štajerska. Našo nagrajenko Ano Dolenc so na podelitev spremljali
starši in oba bratca, Jurij in Jakob ter predsednica našega društva. Podelitev
je na 1. ljudski šoli Feldbach organiziral
Max Wratscho, vodja EFB (Evropskega federalističnega gibanja) in JEF (Zveze
evropske mladine), ob sodelovanju predsednika Nemške izobraževalne zveze
Reschitza Erwina Tigla s člani iz Resiţe. Ravnatelj šole nas je prav prisrčno pozdravil, otroški
zborček pa je zapel nekaj pesmi. Pesnica in pisateljica Banatskega višavja Edith
Guip-Cobilanschi pa je prebrala nekaj svojih pesmi. Erwin Tigla je nato
nagrajencem izročil priznanja in nagrade. Po podelitvi smo si v avli šole
pogledali razstavo nagrajenih risb in nato pokramljali ob kosilu v bližnjem
gostišču.
Tradicionalno, tokrat že »15. srečanje Štajercev treh
dežel«, se je pričelo za našo skupino
Štajercev iz Slovenije že ob 7. uri v Mariboru, kjer smo se
zbrali in najprej naložili prejšnji dan nabavljeno hrano, pijačo in pribor za
večerni bife. Posedli smo v avtobus, se prešteli
in po telefonu preverili, če so Štajerci iz Banatskega
visokogorja v Romuniji in Štajerci iz Avstrije z njihovim avtobusom že na poti
proti Sloveniji.
Vreme nam je bilo naklonjeno, saj nas je že navsezgodaj pozdravilo sonce in nam
po dolgih dnevih dežja obetalo lep in sončen dan.
Peljali smo se po avtocesti proti Ljubljani in jo zapustili v smeri Kočevja. Na
Škofljici se nam je pridružila Doris Debenjak, podpredsednica »Društva
Kočevarjev staroselcev«, ki nas je potem vodila po Kočevskem. Ker so se naši
prijatelji med potjo ustavili na kavici, smo se dogovorili, da jih mi počakamo
na Turjaku in nato skupaj nadaljujemo pot po Kočevskem. Čakanje na njih je naša
skupina izkoristila za sprehod do gradu Turjak. Za večino nas je bila to prva
pot v ta kotiček Slovenije in bili smo prevzeti ob lepoti tega koščka naše
domovine.
Po mali zamudi so se pripeljali naši prijatelji Štajerci iz Avstrije in Romunije
in po veselem pozdravljanju smo se odpeljali proti Ribnici, nadaljevali pot
skozi Kočevje in okoli dvanajste dospeli v vasico Mozelj. Najprej smo si
ogledali 500 let staro baročno cerkev ter okolico, nato pa smo imeli kosilo v
gostilni Jelen. Po kosilu smo se skozi nekdanje kočevarske vasi odpeljali do Starega Loga in si tam
ogledali staro kočevarsko pokopališče. Pred obeležjem (napisi na njem so v
štirih jezikih: slovenskem, nemškem, kočevarskem in angleškem), posvečenem
umrlim Kočevarjem, smo prižgali svečke in se poklonili njihovemu spominu.
Številni napisi z imeni na nagrobnih ploščah dokazujejo, da so tukaj živeli
Kočevarji. Pot smo nadaljevali po lepi in razgibani kočevski pokrajini do Dvora
in nato zavili skozi Sotesko, Podturn in Kočevske Poljane do našega končnega
cilja – vasi Občice, v kateri imajo svoj kulturni dom Kočevarji staroselci.
Tukaj so na nas že čakali veleposlanik Republike Avstrije dr. Erwin Kubesch,
Ivan Oven iz Ministrstva za kulturo RS in predsednik »Društva Kočevarjev
staroselcev« August Gril z otroško folklorno skupino pod vodstvom Toneta Pluta
in domači člani društva.
Po izmenjavi pozdravov, dobrodošlic
in spoznavanja je potekal kulturni program. Najprej so bili na vrsti domačini.
Otroci so ob spremljavi harmonike Toneta Pluta in bršljanovega lista Toneta Poča
zapeli nekaj kočevarskih pesmi in zaplesali stare kočevarske plese. Pesnica in
pisateljica »Banatskega višavja« Edith Guip-Cobilanschi je prebrala nekaj njenih
pesmi, duo violin s pevko pa je zaigral nekaj pesmi Štajercev iz Banatskega
višavja v Romuniji.
Po kulturnem programu so članice našega društva pripravile večerni bife in s tem
poskr-bele, da se udeleženci niso žejni in lačni vračali s srečanja.
OOb 18,30 smo se poslovili od Kočevarjev in se polni lepih vtisov z obljubo, da
se drugo leto zopet srečamo, odpeljali proti Štajerski. Mi v Maribor, ostali pa
v Graz.
51. mednarodni manjšinski
seminar v Neumarktu 21. – 24. maj 2010
Europahaus Neumarkt je pripravila skupaj z Europäische
Föderalistische Bewegung/EFB, Bund Europäischer Jugend/JEF in ob sodelovanju
Europäische Akademie Bayern, Hessen
und Gorizia, Institut »Dialog« Varna/BG, BASTEI-Freundschaftsverein
Baranya-Steiermark, Komitate Baranya und Vas/H, Deutsche Vortragsreihe
Resita/RO, Bildungspalttform Murau, Marktgemeinde Neumarkt in
častnim konzulatom Bosne in Hercegovine
V petek, 21.
maja se je
seminar pričel tako, da je župan Neumarkta Reinhard Ratz po uvodnih besedah dr.
Heinza Tichyja in dr. Walterja Horna odprl razstavo »Dialog 2010«, na kateri so
umetniki iz Bosne in Hercegovini skozi likovna dela predstavili svojo domovino.
V soboto, 22. maja smo udeleženci dopoldne odšli
na ekskurzijo v Oberwölz, ki leži v idilični dolini ob vznožju Wölzer Tauern. To
je staro in hkrati najmanjše mestece Štajerske z bogato zgodovino, ki jo zelo
cenijo, negujejo in s ponosom predstavijo številnim turistom. V mestecu je več
muzejev, ki hranijo dokaze o življenju in ustvarjanju številnih generacij tega
področja. Mi smo si ogledali stolno cerkev, mestna vrata, središče mesteca in
najbolj znani od muzejev – muzej pihalnih instrumentov.
Popoldne pa smo po pozdravu vodje »Europske hiše Neumarkt« Maxa Wratschga
prisluhnili referatom:
- Univ. Prof. Dr. Rüdiger Malli: Bosna in Hercegovina od 1879 do konca
20.stoletja
- Dr. Valentin Inzko: Dayton in njegove posledice – aktualni položaj in
perspektive BiH
- Dr. Donatus Köck: O aktualni etnični situaciji v BiH
V nedeljo, 23. maja so sledili naslednji
referati:
- Dr. Jörg Hofreiter: Postavitev demokratičnih struktur v BiH
- Dr. Nikolaus Hermann: Odnosi BiH do Hrvaške in Srbije
V ponedeljek, 24. maja pa smo prisluhnili referatom:
- Dipl. Kaufm. Margarita Cankova: Negativni razvoj v prostoru etničnih in
verskih manjšin v Bolgariji
- Dr. Josef Feldner, dr. Marjan Sturm, Bernard Sadovnik, Heinz Stritzl: 90. let
koroškega plebiscita – poti in prihodnost
Seminar so podprli: Avstrijsko zvezno ministrstvo za evropske in mednarodne
zadeve, Zvezno ministrstvo za gospodarstvo, mladino in družino, Avstrijska zveza
za politično izobraževanje in Raiffeisenbank Neumarkt.
20. nemški literarni dnevi v Reschitzi/Resiţa,
7. – 9. maj 2010
V organizaciji Nemške izobraževalne zveze odraslih Resiţa (Deutsche Vortragsreihe Reschitza) so se 7. maja začeli
tradicionalni, tokrat že »20. Nemški literarni dnevi v Resiţi«. Povabljena je bila tudi naša literarna skupina. Na dolgo
pot v Reschitzo, glavno mesto pokrajine Caras-Severin,
ki leži v Banatskem višavju v Romuniji, smo se odpravili
literati Marjan Pungartnik, Ivana Hauser, Aleš Tacer in predsednica društva
Veronika Haring. Literarni dnevi so se pričeli 7. maja z razstavo pisateljica in
slikarke Ilse Hehn (Temišvar, Ulm), z nastopi dr. Carmen Elisabeth Puchianu
(Kronstadt), Joachima Wittstocka (Hermannstadt), pesnice in pisateljice Edith
Guip-Cobilanschi (Temišvar), Balthasarja Waitza (Temišvar), in nadaljevali
naslednji dan, 8.maja v nemški knjižnici Alexander Tietz s predstavitvijo knjige
dr. Anne-Marie Podlipny-Hehn (Temišvar), Ingmar Brantsch (Köln), Carmen
Elisabeth Puchianu (Kronstadt), Michaela Astnerja (Jassy), Roberta Gabriela
Elekes (Kronstadt), Ilse Hehn (Temišvar,Ulm), potem pa je 8.zbornik našega
društva »Vezi med ljudmi/Zwischenmenschliche Bindungen« predstavila Veronika
Haring, besedila svojih prispevkov iz zbornika pa so brali Ivana Hauser, Aleš
Tacer in Marjan Pungartnik.
Kulturni večer etničnih skupnosti v Mariboru, 3. maja 2010
V ponedeljek, 3. maja 2010 zvečer je bilo v Unionski
dvorani v Mariboru prvo kulturno srečanje etničnih skupin, ki živijo v Mariboru.
Društva etničnih skupin Srbov, Nemcev, Hrvatov in Makedoncev so pripravila lep
etno večer. Pobudnik je bila občina Maribor, podžupan Rok Peče pa nam je
zaželel, da bi to srečanje postalo tradicionalno in da bi vrhunec doseglo v letu
2012, ko bo Maribor postal evropska prestolnica kulture. S
svojim bogatim programom so nastopile folklorne in pevske skupine društev
»Štajerska skupnost«, »Srbsko kulturno društvo Maribor«, Hrvaško kulturno
društvo Maribor«, Makedonsko kulturno društvo Biljana Maribor« in »Kulturno
društvo nemško govorečih žena Mostovi«.
Naše društvo se je predstavilo z zborom »Hugo Wolf«, kateremu je bil to krstni
nastop. Zapeli so Roberta Schumanna Heidenrösslein, iz cikla Romance in balade
in priredbo Karola Pahorja: Pa se sliš. Za dodatek pa je Klemen Gorenšek zapel
še Der Musensohn Franza Schuberta.
Kulturno društvo nemško govorečih žena Mostovi je v svojih prostorih na
Barvarski ulici 5 v Mariboru v torek 20. aprila 2010, ob 17. uri predstavilo
svoj vsakoletni dvojezični almanah »Vezi med ljudmi/Zwischenmenschliche
Bindungen«. Prireditev je vodila predsednica društva Veronika Haring. Najprej se
je predstavila skupina otrok, ki se pod vodstvom Roberta Heričko v društvu v
obliki jezikovnih delavnic uči nemškega jezika in pokazala svoje znanje
nemščine, nato pa je stekla predstavitev zbornika. Poezijo in odlomka iz svojih
proznih del so v nemškem jeziku predstavili avtorji sami (Gero
Angleitner, Zvone Batista, Ljuba
Dolinšek, Herman Habjanič, Martina Haring, Jožica Hladin, Ivana Hauser, Ana
Nikolič, Vilma Ploj, Franci Pivec, Marjan Pungartnik, Ana-Marija Pušnik, Tatjana
Srebrnič in Franci Pušnik), v
slovenščini pa je njihova dela brala Melita Plešnik. Glasbeno pa so predstavitev
zbornika popestrili učenci in učitelji Glasbene in baletne šole »Anton Martin
Slomšek« iz Maribora pod mentorstvom mag. Aleša Marčiča.
Ustanovitev komornega zbora »Hugo Wolf«, Maribor, marec 2010
13. marca je minilo 150 let, ko
se je v Slovenj Gradcu, tedaj Windischgrazu rodil Hugo Wolf, eden največjih
skladateljev pozne romantike. Ves glasbeni svet se bo spomnil te obletnice, mi
pa imamo še poseben razlog, da je ne smemo pozabiti. Kot vsi veste in je
zapisano tudi na spominski plošči v Mladinski ulici, je Hugo Wolf leta 1873
prišel v Maribor, kjer je obiskoval srednjo šolo in se tukaj predvsem posvečal
študiju glasbe. Tukaj je tudi začel skladati, saj iz aprila 1875 datirata
njegova Klavirska sonata op.1. in Variacije op.2. Jeseni tega leta se je
preselil na Dunaj.
Kulturno društvo nemško govorečih žena "Mostovi" si je med temeljne naloge
zapisalo, da bo skrbelo za sožitje slovenske in nemške kulture, ki sta se v
Mariboru stoletja ustvarjalno prepletali, v nesrečnih trenutkih zgodovine pa žal
tudi izključevali. Želimo pokazati, da je bilo naše mesto enako multikulturno,
kot večina pomembnih srednje-evropskih mest in da si delamo veliko škodo, ker to
pozabljamo ali celo namerno zanikamo. Maribor kot Evropska prestolnica kulture
2012 bo izjemna priložnost, da to popravimo.
Naj vas spomnim, da smo v preteklih dveh letih vrnili na naše koncertne odre
odličnega skladatelja in pomembnega organizatorja evropskega glasbenega
dogajanja Eduarda Lannoya, viltuškega barona. Letos bomo na podoben način
predstavili Roberta Stolza, ki je svojo svetovno glasbeno kariero začel v
Mariboru. Marjana Lipovškova nam je pred časom odkrila eno najslavnejših
mezzosopranistk 19. stoletja, Mariborčanko Amalijo Schneeweiss.
Med take velike kulturne ustvarjalce, ki so izšli iz našega prostora in
poosebljajo povezovalno vlogo kulture, spada tudi Hugo Wolf. Naše društvo se mu
želi posebej posvetiti, zato smo se odločili za ustanovitev komornega zbora z
njegovim imenom. Pri tem se opiramo na res bogato zborovsko tradicijo našega
mesta, ki ima tako slovenske kot nemške korenine. In imeli smo srečo, da smo za
umetniško vodenje pridobili mag. Aleša Marčiča, ki je odličen poznavalec Wolfa
in si je na naših zborovskih odrih že ustvaril ugled z znano vokalno skupino
Liguster. Mag.Aleš Marčič je tudi znan mariborski glasbenik in glasbeni pedagog.
Za naše društvo je ustanovitev zbora velik organizacijski zalogaj. Pričakujemo
podporo in pozitiven odziv kulturne politike, še posebej pa mariborske publike,
ki se dobro spozna na zborovsko glasbo. In upam, da se bomo kar hitro
predstavili tudi na koncertnih odrih.